Eliezer Elie Wiesel se je rodil 30. septembra 1928 v Romuniji. O\u010de Shlomo mu je vzbudil mo\u010dan ob\u010dutek humanizem, ga u\u010dil hebrej\u0161\u010dine in ga uvedel v svet literature. Druga svetovna vojna je mo\u010dno zaznamovala Elievo \u017eivljenje. Samo sre\u010di se lahko zahvali, da je pre\u017eivel strahote Auschwitza. Zaporni\u0161ka \u0161tevilka A-7713, ki jo je imel vtetovirano na levi roki, je postala njegov za\u0161\u010ditni znak in hkrati opomin \u010dlove\u0161tvu. Po drugi svetovni vojni je delal kot novinar, zborovodja, pisal je za ve\u010d izraelskih in francoskih \u010dasnikov. Leta 1955 je napisal svoje spomine. Komercialno knjiga No\u010d ni bila uspe\u0161na, je pa pritegnila pozornost recenzentov. Knjigo so v naslednjih dvajsetih letih prevedli v 30 jezikov, do leta 2006 so prodali ve\u010d kot \u0161est milijonov primerkov, leta 2006 je bila celo najbolj brana knjiga v ZDA. Svet je postal pozoren na Wiesla leta 1986, ko je za svoja dela in boj proti nasilju, zatiranju in rasizmu prejel Nobelovo nagrado za mir. Nase je \u0161e opozoril leta 2006, ko je izrazil podporo za posredovanje v Darfurju, pa leta 2009, ko je kritiziral Vatikan. Posredoval je tudi za Izrael v sporu s Palestinci. Boril se je proti jedrskem oboro\u017eevanju Irana. Bil je glasen kritik Obamine administracije Prejel je ve\u010d kot 20 \u010dastnih doktoratov, ve\u010d deset presti\u017enih nagrad (poleg Nobelove nagrade je bil tudi \u010dastni vitez Velike Britanije), napisal je 35 knjig in bil iskan predavatelj povsod po svetu (celo na Tibetu). Svet je izgubil enega najve\u010djih in uglednih borcev za mir.Svet<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Eliezer Elie Wiesel se je rodil 30. septembra 1928 v Romuniji. O\u010de Shlomo mu je vzbudil mo\u010dan ob\u010dutek humanizem, ga u\u010dil hebrej\u0161\u010dine in ga uvedel v svet literature. Druga svetovna vojna je mo\u010dno zaznamovala Elievo \u017eivljenje. Samo sre\u010di se lahko zahvali, da je pre\u017eivel strahote Auschwitza. Zaporni\u0161ka \u0161tevilka A-7713, ki jo je imel vtetovirano na levi roki, je postala njegov za\u0161\u010ditni znak in hkrati opomin \u010dlove\u0161tvu. Po drugi svetovni vojni je delal kot novinar, zborovodja, pisal je za ve\u010d izraelskih in francoskih \u010dasnikov. Leta 1955 je napisal svoje spomine. Komercialno knjiga No\u010d ni bila uspe\u0161na, je pa pritegnila pozornost recenzentov. Knjigo so v naslednjih dvajsetih letih prevedli v 30 jezikov, do leta 2006 so prodali ve\u010d kot \u0161est milijonov primerkov, leta 2006 je bila celo najbolj brana knjiga v ZDA. Svet je postal pozoren na Wiesla leta 1986, ko je za svoja dela in boj proti nasilju, zatiranju in rasizmu prejel Nobelovo nagrado za mir. Nase je \u0161e opozoril leta 2006, ko je izrazil podporo za posredovanje v Darfurju, pa leta 2009, ko je kritiziral Vatikan. Posredoval je tudi za Izrael v sporu s Palestinci. Boril se je proti jedrskem oboro\u017eevanju Irana. Bil je glasen kritik Obamine administracije Prejel je ve\u010d kot 20 \u010dastnih doktoratov, ve\u010d deset presti\u017enih nagrad (poleg Nobelove nagrade je bil tudi \u010dastni vitez Velike Britanije), napisal je 35 knjig in bil iskan predavatelj povsod po svetu (celo na Tibetu). Svet je izgubil enega najve\u010djih in uglednih borcev za mir.Svet<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n