Ameri\u0161ka vesoljska agencija Nasa je zgodaj zjutraj uspe\u0161no dokon\u010dala sedaj \u017ee pet let dolg projekt napotitve sonde Juno, kr\u0161\u010dene po rimljanski boginji Junoni, v orbito najve\u010djega planeta na\u0161ega oson\u010dja Jupiter, ki nosi ime po soprogu in hkrati bratu Junone, glavnem rimljanskemu bogu Jupitru. Juno je priletela v bli\u017eino 5. planeta od sonca in za\u010dela zavirati na “le” 250.000 kilometrov na uro, da se vtiri v Jupitrovo kro\u017enico in za\u010dne okrog dve leti kro\u017eenja okrog planeta 5000 kilometrov nad povr\u0161ino, karkoli \u017ee velja za povr\u0161ino planeta, ki naj bi bil sestavljen le iz plinov, najbolj vodika in helija. Juno, ki jo je zgradilo podjetje Lockheed Martin in sicer kot tank, da pre\u017eivi visoko stopnjo radiacije, je priletela do Jupitra in se utirila samodejno brez zemeljske kontrole. V Nasinem laboratoriju v kalifornijski Pasadeni so dobili signal, da je vse v redu in so ob glasnem aplavzu sondi za\u017eeleli dobrodo\u0161lico na Jupitru Nasa ra\u010duna, da bo lahko kmalu za\u010dela objavljati posnetke, ki jih bo Juno po\u0161iljala iz kro\u017enice. Misija ima namen odkriti kaj dejansko tvori Jupiter, kako se je planet, ki naj bi nastal prvi po soncu razvijal in kako so se potem razvijali ostali vklju\u010dno z Zemljo. Juno bo kukala skozi obla\u010dno atmosfero Jupitra, sku\u0161ala najti kaj trdnega jedra ali vode in pogledati kaj se dogaja s tisto veliko znamenito rde\u010do pego na planetu, ki se kr\u010di. \u0160lo naj bi za velikansko nevihto. Juno je na poti do Jupitra preletela 2,8 milijarde kilometrov in je prva sonda ki je priletela tako dale\u010d samo na son\u010dni pogon. Jupiter je pred njo zaokro\u017eila med drugim sonda Galileo, ki je pod ledeno luno Europo na\u0161la sledi oceana. Kot prva pa je Jupiter obiskala sonda Pioneer leta 1973. Okrog 1,1 milijarde dolarjev vredna misija se bo po predvidenih 37 krogih Juno okrog Jupitra kon\u010dala s strmoglavljenem sonde na planet leta 2018.Svet<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ameri\u0161ka vesoljska agencija Nasa je zgodaj zjutraj uspe\u0161no dokon\u010dala sedaj \u017ee pet let dolg projekt napotitve sonde Juno, kr\u0161\u010dene po rimljanski boginji Junoni, v orbito najve\u010djega planeta na\u0161ega oson\u010dja Jupiter, ki nosi ime po soprogu in hkrati bratu Junone, glavnem rimljanskemu bogu Jupitru. Juno je priletela v bli\u017eino 5. planeta od sonca in za\u010dela zavirati na “le” 250.000 kilometrov na uro, da se vtiri v Jupitrovo kro\u017enico in za\u010dne okrog dve leti kro\u017eenja okrog planeta 5000 kilometrov nad povr\u0161ino, karkoli \u017ee velja za povr\u0161ino planeta, ki naj bi bil sestavljen le iz plinov, najbolj vodika in helija. Juno, ki jo je zgradilo podjetje Lockheed Martin in sicer kot tank, da pre\u017eivi visoko stopnjo radiacije, je priletela do Jupitra in se utirila samodejno brez zemeljske kontrole. V Nasinem laboratoriju v kalifornijski Pasadeni so dobili signal, da je vse v redu in so ob glasnem aplavzu sondi za\u017eeleli dobrodo\u0161lico na Jupitru Nasa ra\u010duna, da bo lahko kmalu za\u010dela objavljati posnetke, ki jih bo Juno po\u0161iljala iz kro\u017enice. Misija ima namen odkriti kaj dejansko tvori Jupiter, kako se je planet, ki naj bi nastal prvi po soncu razvijal in kako so se potem razvijali ostali vklju\u010dno z Zemljo. Juno bo kukala skozi obla\u010dno atmosfero Jupitra, sku\u0161ala najti kaj trdnega jedra ali vode in pogledati kaj se dogaja s tisto veliko znamenito rde\u010do pego na planetu, ki se kr\u010di. \u0160lo naj bi za velikansko nevihto. Juno je na poti do Jupitra preletela 2,8 milijarde kilometrov in je prva sonda ki je priletela tako dale\u010d samo na son\u010dni pogon. Jupiter je pred njo zaokro\u017eila med drugim sonda Galileo, ki je pod ledeno luno Europo na\u0161la sledi oceana. Kot prva pa je Jupiter obiskala sonda Pioneer leta 1973. Okrog 1,1 milijarde dolarjev vredna misija se bo po predvidenih 37 krogih Juno okrog Jupitra kon\u010dala s strmoglavljenem sonde na planet leta 2018.Svet<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n