Da bo reformno, obse\u017eno reformno, je za leto 2016 napovedal minister za pravosodje Goran Klemen\u010di\u010d in v\u010deraj predstavil paket zakonodaje, ki gre zdaj v strokovno usklajevanje. Predlog petih klju\u010dnih sprememb organizacije dela sodi\u0161\u010d in civilnega prava bo zagotovil hitrej\u0161e, preglednej\u0161e in kakovostnej\u0161e sojenje ter prav tak\u0161no zastopanje dr\u017eave v razli\u010dnih sporih, pravijo v pravosodnem ministrstvu. Okrepljena bo odgovornost sodnika, pravosodje bolj odprto, bolj u\u010dinkovito zastopanje interesov davkopla\u010devalcev, pospe\u0161eni civilni in gospodarski spori, posodobljeno sodno varstvo potro\u0161nikov. Kaj se torej obeta? Najbolj pade v o\u010di na\u010drtovano preoblikovanje dr\u017eavnega pravobranilstva, ki v sporih zastopa dr\u017eavo, v – u\u010dinkovitej\u0161e – dr\u017eavno odvetni\u0161tvo. To da bo prineslo optimalnej\u0161e poslovanje, ve\u010djo fleksibilnost, ustrezen karierni sistem za mlade in uspe\u0161ne pravnike, okrepljeno iskanje re\u0161itev spornih razmerij pred sodnimi postopki, kar naj bi razbremenilo sodi\u0161\u010da. Cilj je tudi ve\u010dja avtonomnost dr\u017eavnih odvetnikov. Po drugi strani pa to pomeni, da po dvajsetih letih ne bo ve\u010d samostojnega dr\u017eavnega pravobranilstva. Dr\u017eavno odvetni\u0161tvo bi sodilo k ministrstvu za pravosodje. Ta sprememba je logi\u010dna, za Ve\u010der komentira pravnik dr. Rajko Pirnat, mnoge dr\u017eave imajo podobno ureditev. A ima Pirnat tudi pomislek. Dr\u017eavni odvetniki ne bi bili funkcionarji, ampak javni uslu\u017ebenci, to pa pomeni, da iz dejanja v dejanje potrebujejo pooblastilo nadrejenih. Pirnatu tudi ni povsem razvidno, v kak\u0161no pozicijo bi bili postavljeni dr\u017eavni odvetniki v primerih, ko pa ne bi zastopali dr\u017eave, temve\u010d imeli primere javnega interesa. Reforme ne zavra\u010da, a pravi, da se \u0161e ni prepri\u010dal, da je to nujen korak. Naprej. Po letih napovedovanja je pred vrati zakon o sodnem svetu, kadrovski slu\u017ebi sodstva, ki \u017ee zdaj postavlja predsednike sodi\u0161\u010d (z izjemo vrhovnega, ki ga izvoli dr\u017eavni zbor), poslej pa bi bili njegova stvar tudi disciplinski postopki proti sodnikom. In dobil bi tudi vpliv na \u017ee nekaj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Da bo reformno, obse\u017eno reformno, je za leto 2016 napovedal minister za pravosodje Goran Klemen\u010di\u010d in v\u010deraj predstavil paket zakonodaje, ki gre zdaj v strokovno usklajevanje. Predlog petih klju\u010dnih sprememb organizacije dela sodi\u0161\u010d in civilnega prava bo zagotovil hitrej\u0161e, preglednej\u0161e in kakovostnej\u0161e sojenje ter prav tak\u0161no zastopanje dr\u017eave v razli\u010dnih sporih, pravijo v pravosodnem ministrstvu. Okrepljena bo odgovornost sodnika, pravosodje bolj odprto, bolj u\u010dinkovito zastopanje interesov davkopla\u010devalcev, pospe\u0161eni civilni in gospodarski spori, posodobljeno sodno varstvo potro\u0161nikov. Kaj se torej obeta? Najbolj pade v o\u010di na\u010drtovano preoblikovanje dr\u017eavnega pravobranilstva, ki v sporih zastopa dr\u017eavo, v – u\u010dinkovitej\u0161e – dr\u017eavno odvetni\u0161tvo. To da bo prineslo optimalnej\u0161e poslovanje, ve\u010djo fleksibilnost, ustrezen karierni sistem za mlade in uspe\u0161ne pravnike, okrepljeno iskanje re\u0161itev spornih razmerij pred sodnimi postopki, kar naj bi razbremenilo sodi\u0161\u010da. Cilj je tudi ve\u010dja avtonomnost dr\u017eavnih odvetnikov. Po drugi strani pa to pomeni, da po dvajsetih letih ne bo ve\u010d samostojnega dr\u017eavnega pravobranilstva. Dr\u017eavno odvetni\u0161tvo bi sodilo k ministrstvu za pravosodje. Ta sprememba je logi\u010dna, za Ve\u010der komentira pravnik dr. Rajko Pirnat, mnoge dr\u017eave imajo podobno ureditev. A ima Pirnat tudi pomislek. Dr\u017eavni odvetniki ne bi bili funkcionarji, ampak javni uslu\u017ebenci, to pa pomeni, da iz dejanja v dejanje potrebujejo pooblastilo nadrejenih. Pirnatu tudi ni povsem razvidno, v kak\u0161no pozicijo bi bili postavljeni dr\u017eavni odvetniki v primerih, ko pa ne bi zastopali dr\u017eave, temve\u010d imeli primere javnega interesa. Reforme ne zavra\u010da, a pravi, da se \u0161e ni prepri\u010dal, da je to nujen korak. Naprej. Po letih napovedovanja je pred vrati zakon o sodnem svetu, kadrovski slu\u017ebi sodstva, ki \u017ee zdaj postavlja predsednike sodi\u0161\u010d (z izjemo vrhovnega, ki ga izvoli dr\u017eavni zbor), poslej pa bi bili njegova stvar tudi disciplinski postopki proti sodnikom. In dobil bi tudi vpliv na \u017ee nekaj<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n