Voditelji zveze Nato so danes na vrhu v Var\u0161avi potrdili napotitev \u0161tirih bataljonov z okoli 4000 vojaki v Estonijo, Latvijo, Litvo in na Poljsko, je sporo\u010dil generalni sekretar zavezni\u0161tva Jens Stoltenberg. Nato s krepitvijo voja\u0161ke navzo\u010dnosti na svojih vzhodnih mejah odgovarja na gro\u017enjo, ki jo predstavlja Rusija. Stoltenberg je na tiskovni konferenci pojasnil, da bo \u0161lo za robustne ve\u010dnacionalne bataljone, ki bodo v omenjene \u0161tiri dr\u017eave napoteni prihodnje leto in se bodo redno izmenjavali. Bataljoni “izkazujejo mo\u010d \u010dezatlantskih vezi in dajejo jasno vedeti, da bi bil napad na eno zaveznico napad na celotno zavezni\u0161tvo”, je povedal. Potrdil je, da bodo ZDA prevzele poveljevanje bataljonu na Poljskem, Velika Britanija v Estoniji, Kanada v Latviji in Nem\u010dija v Litvi. Ameri\u0161ki predsednik Barack Obama je danes napovedal, da bodo ZDA na Poljsko napotile okoli 1000 vojakov, britanski obrambni minister Michael Fallon pa je sporo\u010dil, da bo njegova dr\u017eava napotila 500 vojakov v Estonijo in 150 na Poljsko. Prispevek so po besedah Stoltenberga napovedale vse dr\u017eave \u010dlanice. Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija prispevala vod s 30 vojaki za bataljon pod kanadskim poveljstvom v Latviji. Stoltenberg je tudi povedal, da je Nato od ZDA prevzel poveljstvo in nadzor nad protiraketnim \u0161\u010ditom, ki ga postavljajo v Evropi. “Danes smo razglasili za\u010detno operativno zmogljivost Natovega protiraketnega obrambnega sistema.” To pomeni, da so ameri\u0161ke voja\u0161ke ladje, name\u0161\u010dene v \u0160paniji, radar v Tur\u010diji in prestrezna baza v Romuniji zmo\u017eni delovati skupaj pod Natovim poveljstvom in nadzorom, je pojasnil Stoltenberg. Ob tem je ponovno zatrdil, da je protiraketni sistem namenjen zgolj obrambi in zasnovan kot \u0161\u010dit pred napadi “zunaj evroatlantskega obmo\u010dja”. Po njegovih besedah torej ne predstavlja gro\u017enje ruski zmo\u017enosti strate\u0161kega jedrskega odvra\u010danja. Voditelji Nata, med njimi slovenski premier Miro Cerar, bodo zasedanje nadaljevali ob delovni ve\u010derji, ki se je bodo udele\u017eili tudi pre<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Voditelji zveze Nato so danes na vrhu v Var\u0161avi potrdili napotitev \u0161tirih bataljonov z okoli 4000 vojaki v Estonijo, Latvijo, Litvo in na Poljsko, je sporo\u010dil generalni sekretar zavezni\u0161tva Jens Stoltenberg. Nato s krepitvijo voja\u0161ke navzo\u010dnosti na svojih vzhodnih mejah odgovarja na gro\u017enjo, ki jo predstavlja Rusija. Stoltenberg je na tiskovni konferenci pojasnil, da bo \u0161lo za robustne ve\u010dnacionalne bataljone, ki bodo v omenjene \u0161tiri dr\u017eave napoteni prihodnje leto in se bodo redno izmenjavali. Bataljoni “izkazujejo mo\u010d \u010dezatlantskih vezi in dajejo jasno vedeti, da bi bil napad na eno zaveznico napad na celotno zavezni\u0161tvo”, je povedal. Potrdil je, da bodo ZDA prevzele poveljevanje bataljonu na Poljskem, Velika Britanija v Estoniji, Kanada v Latviji in Nem\u010dija v Litvi. Ameri\u0161ki predsednik Barack Obama je danes napovedal, da bodo ZDA na Poljsko napotile okoli 1000 vojakov, britanski obrambni minister Michael Fallon pa je sporo\u010dil, da bo njegova dr\u017eava napotila 500 vojakov v Estonijo in 150 na Poljsko. Prispevek so po besedah Stoltenberga napovedale vse dr\u017eave \u010dlanice. Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija prispevala vod s 30 vojaki za bataljon pod kanadskim poveljstvom v Latviji. Stoltenberg je tudi povedal, da je Nato od ZDA prevzel poveljstvo in nadzor nad protiraketnim \u0161\u010ditom, ki ga postavljajo v Evropi. “Danes smo razglasili za\u010detno operativno zmogljivost Natovega protiraketnega obrambnega sistema.” To pomeni, da so ameri\u0161ke voja\u0161ke ladje, name\u0161\u010dene v \u0160paniji, radar v Tur\u010diji in prestrezna baza v Romuniji zmo\u017eni delovati skupaj pod Natovim poveljstvom in nadzorom, je pojasnil Stoltenberg. Ob tem je ponovno zatrdil, da je protiraketni sistem namenjen zgolj obrambi in zasnovan kot \u0161\u010dit pred napadi “zunaj evroatlantskega obmo\u010dja”. Po njegovih besedah torej ne predstavlja gro\u017enje ruski zmo\u017enosti strate\u0161kega jedrskega odvra\u010danja. Voditelji Nata, med njimi slovenski premier Miro Cerar, bodo zasedanje nadaljevali ob delovni ve\u010derji, ki se je bodo udele\u017eili tudi pre<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n