Naj se sli\u0161i \u0161e tako neverjetno, toda vojska v tur\u0161ki republiki, ustanovljeni leta 1923 s prihodom Kemala Atat\u00fcrka na oblast, velja za branik demokracije. In sekularnosti, ki jo je Tur\u010dija zapisala pet let kasneje v ustavo. Resda si je armadni vrh ob vsakem voja\u0161kem udaru, ki jih je bilo kar nekaj, zadnji leta 1980, demokracijo razlagal nekoliko po svoje, vendar ni nikoli v slogu ju\u017enoameri\u0161kih ali afri\u0161kih generalov sku\u0161al oblasti prevzeti povsem v svoje roke. Vplivati na oblastnike, no ja, to pa ni bilo nikdar izklju\u010deno. Zadnji uspeli voja\u0161ki udar do aktualnega je bil leta 1980, ljudje pa se ga bolj kot po \u010dem drugem spomnijo po tem, da je v enem samem dnevu spro\u017eil inflacijo, ki se je merila v trimestnih \u0161tevilkah. Kaj bo prinesel zdaj\u0161nji coup d\u2018\u00e9tat, je \u0161e nemogo\u010de napovedati. Je pa precej na dlani, kaj ga je najverjetneje spodbudilo. reuters Avtoritarni predsednik dr\u017eave Recep Tayyip Erdogan, ki je bil v \u010dasu udara sicer na dopustu v obmorskem Bodrumu, je \u0161e za \u010dasa svojega predsedovanja vladi, torej od leta 2003, vztrajno ru\u0161il voja\u0161ki vrh. Njegove \u010distke, aretacije in sojenja domnevnim voja\u0161kim pu\u010distom so postale del tur\u0161kega vsakdana. Toda po letu 2014, ko se je skoraj dobesedno dal izvoliti za predsednika dr\u017eave, ker v skladu s statutom svoje Stranke za pravi\u010dnost in razvoj (AKP) ni smel nastopiti \u0161e enega premierskega mandata, je pri\u010del svojo avtokratsko pot. V resnici jo je \u017ee prej, denimo ob demonstracijah civilistov v istanbulskem parku Gezi, kjer je nameraval (in kasneje uspel) postaviti trgovski center namesto ene redkih zelenic v najve\u010djem tur\u0161kem mestu. Ta civilni upor je zadu\u0161il s solzivcem, penreki in vodnimi topovi. Toda lani, ko njegova AKP na spomladanskih parlamentarnih volitvah ni uspela osvojiti dovolj glasov, da bi vladala sama, temve\u010d bi morala iskati koalicijske partnerje, je dokon\u010dno pokazal svoj pravi obraz. Stranka ni hotela najti koalicijskega partnerja, volitve so ponovili in v \u010dudnih razmerah je AKP dobila dovolj mandatov za sa<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Naj se sli\u0161i \u0161e tako neverjetno, toda vojska v tur\u0161ki republiki, ustanovljeni leta 1923 s prihodom Kemala Atat\u00fcrka na oblast, velja za branik demokracije. In sekularnosti, ki jo je Tur\u010dija zapisala pet let kasneje v ustavo. Resda si je armadni vrh ob vsakem voja\u0161kem udaru, ki jih je bilo kar nekaj, zadnji leta 1980, demokracijo razlagal nekoliko po svoje, vendar ni nikoli v slogu ju\u017enoameri\u0161kih ali afri\u0161kih generalov sku\u0161al oblasti prevzeti povsem v svoje roke. Vplivati na oblastnike, no ja, to pa ni bilo nikdar izklju\u010deno. Zadnji uspeli voja\u0161ki udar do aktualnega je bil leta 1980, ljudje pa se ga bolj kot po \u010dem drugem spomnijo po tem, da je v enem samem dnevu spro\u017eil inflacijo, ki se je merila v trimestnih \u0161tevilkah. Kaj bo prinesel zdaj\u0161nji coup d\u2018\u00e9tat, je \u0161e nemogo\u010de napovedati. Je pa precej na dlani, kaj ga je najverjetneje spodbudilo. reuters Avtoritarni predsednik dr\u017eave Recep Tayyip Erdogan, ki je bil v \u010dasu udara sicer na dopustu v obmorskem Bodrumu, je \u0161e za \u010dasa svojega predsedovanja vladi, torej od leta 2003, vztrajno ru\u0161il voja\u0161ki vrh. Njegove \u010distke, aretacije in sojenja domnevnim voja\u0161kim pu\u010distom so postale del tur\u0161kega vsakdana. Toda po letu 2014, ko se je skoraj dobesedno dal izvoliti za predsednika dr\u017eave, ker v skladu s statutom svoje Stranke za pravi\u010dnost in razvoj (AKP) ni smel nastopiti \u0161e enega premierskega mandata, je pri\u010del svojo avtokratsko pot. V resnici jo je \u017ee prej, denimo ob demonstracijah civilistov v istanbulskem parku Gezi, kjer je nameraval (in kasneje uspel) postaviti trgovski center namesto ene redkih zelenic v najve\u010djem tur\u0161kem mestu. Ta civilni upor je zadu\u0161il s solzivcem, penreki in vodnimi topovi. Toda lani, ko njegova AKP na spomladanskih parlamentarnih volitvah ni uspela osvojiti dovolj glasov, da bi vladala sama, temve\u010d bi morala iskati koalicijske partnerje, je dokon\u010dno pokazal svoj pravi obraz. Stranka ni hotela najti koalicijskega partnerja, volitve so ponovili in v \u010dudnih razmerah je AKP dobila dovolj mandatov za sa<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n