Del vojske se je odlo\u010dil s silo upreti vladavini Recepa Tayyip Erdo\u011fana. Po predvidevanjih naj bi pu\u010diste klju\u010dno usmerjal tudi Fetullah G\u00fclen, v ZDA \u017eive\u010di klerik, nekdanji Erdoganov zaveznik v boju proti voja\u0161kemu vplivu, sedaj pa njegov zaprise\u017eeni nasprotnik. Erdogan ga je namre\u010d obto\u017eil, da stoji za odmevnimi protikorupcijskimi preiskavami leta 2013 in za tem je G\u00fclen zapustil dr\u017eavo. G\u00fclen je ustanovitelj vse vplivnej\u0161ega gibanja Hizmet, ki ga vodi iz izgnanstva v ZDA. Pou\u010duje anatolsko (hanefi) verzijo sunitskega islama in velja za eno najpomembnej\u0161ih muslimanskih osebnosti. Njegovo gibanje ima v svetu in Tur\u010diji velik vpliv, ki v\u010dasih celo meji na kult, \u0161iri preko mre\u017ee \u0161ol, podjetij, think-tankov, knjig in rasto\u010dega premo\u017eenja. Prav poskus Erdo\u011fana, da bi omejil njegovo \u0161irjenje v Tur\u010diji, je povzro\u010dilo razkol med nekdanjima zaveznikoma in odhod G\u00fclena v izgnanstvo. Kljub postopni podreditvi vojske je v tem velikanskem aparatu \u2013 tur\u0161ka vojska je druga najve\u010dja v zvezi Nato \u2013 v njenih vrstah \u0161tevilni poveljniki ostali izrazito nenaklonjeni oblasti Erdoganove stranke APK. Sploh potem ko je avtoritarni Erdogan dosegel spremembe ustave, ki so omejile mo\u010d vojske. Reforma je namre\u010d nadomestila polvoja\u0161ko ustavo iz leta 1982. Kot je Erdogan poudarjal po referendumu leta 2010, so rezultati “poraz voja\u0161kega udara 12. septembra 1980. Izgubili so tisti, ki podpirajo dr\u017eavne udare.” Poskus dr\u017eavni udara je vrhunec dolgotrajnega stopnjevanja napetosti med tur\u0161kim predsednikom Erdo\u011fanom in njegovo na islamu utemeljeno Stranko za pravi\u010dnost in razvoj APK. Vojska svojo vlogo v Tur\u010diji, kot je znano, razume kot branjenje sekularne dr\u017eave, ki jo je utemeljil predsednik Atat\u00fcrk po koncu prve svetovne vojne. Predsednik Recepa Tayyip Erdo\u011fan je od prevzema oblasti njegove stranke APK leta 2002 postopoma zmanj\u0161eval mo\u010d vojske, ki ima v Tur\u010diji velik vpliv, kar je povzro\u010dalo velike napetosti. Leta 2010 je policija aretirala nekaj deset visokih \u010dastnikov, med njimi tudi generalov,<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Del vojske se je odlo\u010dil s silo upreti vladavini Recepa Tayyip Erdo\u011fana. Po predvidevanjih naj bi pu\u010diste klju\u010dno usmerjal tudi Fetullah G\u00fclen, v ZDA \u017eive\u010di klerik, nekdanji Erdoganov zaveznik v boju proti voja\u0161kemu vplivu, sedaj pa njegov zaprise\u017eeni nasprotnik. Erdogan ga je namre\u010d obto\u017eil, da stoji za odmevnimi protikorupcijskimi preiskavami leta 2013 in za tem je G\u00fclen zapustil dr\u017eavo. G\u00fclen je ustanovitelj vse vplivnej\u0161ega gibanja Hizmet, ki ga vodi iz izgnanstva v ZDA. Pou\u010duje anatolsko (hanefi) verzijo sunitskega islama in velja za eno najpomembnej\u0161ih muslimanskih osebnosti. Njegovo gibanje ima v svetu in Tur\u010diji velik vpliv, ki v\u010dasih celo meji na kult, \u0161iri preko mre\u017ee \u0161ol, podjetij, think-tankov, knjig in rasto\u010dega premo\u017eenja. Prav poskus Erdo\u011fana, da bi omejil njegovo \u0161irjenje v Tur\u010diji, je povzro\u010dilo razkol med nekdanjima zaveznikoma in odhod G\u00fclena v izgnanstvo. Kljub postopni podreditvi vojske je v tem velikanskem aparatu \u2013 tur\u0161ka vojska je druga najve\u010dja v zvezi Nato \u2013 v njenih vrstah \u0161tevilni poveljniki ostali izrazito nenaklonjeni oblasti Erdoganove stranke APK. Sploh potem ko je avtoritarni Erdogan dosegel spremembe ustave, ki so omejile mo\u010d vojske. Reforma je namre\u010d nadomestila polvoja\u0161ko ustavo iz leta 1982. Kot je Erdogan poudarjal po referendumu leta 2010, so rezultati “poraz voja\u0161kega udara 12. septembra 1980. Izgubili so tisti, ki podpirajo dr\u017eavne udare.” Poskus dr\u017eavni udara je vrhunec dolgotrajnega stopnjevanja napetosti med tur\u0161kim predsednikom Erdo\u011fanom in njegovo na islamu utemeljeno Stranko za pravi\u010dnost in razvoj APK. Vojska svojo vlogo v Tur\u010diji, kot je znano, razume kot branjenje sekularne dr\u017eave, ki jo je utemeljil predsednik Atat\u00fcrk po koncu prve svetovne vojne. Predsednik Recepa Tayyip Erdo\u011fan je od prevzema oblasti njegove stranke APK leta 2002 postopoma zmanj\u0161eval mo\u010d vojske, ki ima v Tur\u010diji velik vpliv, kar je povzro\u010dalo velike napetosti. Leta 2010 je policija aretirala nekaj deset visokih \u010dastnikov, med njimi tudi generalov,<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n