Leta 2013, ko je bi Recep Tayyip Erdogan \u0161e predsednik tur\u0161ke vlade smo v Ve\u010deru objavili njegov portret. Takrat se je Erdogan odlo\u010dil obra\u010dunati s protestniki v parki Gezi. Ti so nasprotovali nameri oblasti, da park, ki je eden zadnjih zelenih oto\u010dkov v Istanbulu, spremeni v ki\u010dast trgovski center z otomansko arhitekturo. Takrat se je \u017ee govorilo oziroma pri\u010dakovalo, da bo Erdogan postal predsednik dr\u017eave in spremenil ustavni red iz parlamentarnega v predsedni\u0161kega. Po vzoru Rusije. Kar se je kasneje tudi zgodilo. Takole je Vojislav Bercko v tem portretu, ki ga je naslovil Premier, ki bi rad postal sultan opisal Erdogana in njegovo preteklost: “Zdaj se v politi\u010dnih prestolnicah, na univerzah in vsepovsod drugod spra\u0161ujejo, ali je Erdogan desni\u010darski politik, ki nikoli ni skrival naklonjenosti islamu, le navidezni reformator? Nobenega dvoma ni, da je Tur\u010dija v enajstletni vladavini Stranke za pravi\u010dnost in razvoj storila ogromno korakov naprej: postala je zavidanja vredna regionalna gospodarska in politi\u010dna sila, odigrala je in \u0161e igra klju\u010dno vlogo v dogajanjih arabske pomladi, po desetletjih bojev je sklenila mirovni sporazum z upornimi Kurdi\u00a0… Po drugi strani pa je v dr\u017eavi, kjer je sekularnost zapisana v ustavo, vse bolj stopala v ospredje islamska vera, vse ve\u010d je bilo kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic, svoboda govora se je kr\u010dila in kr\u010dila. Zgolj za primer, Tur\u010dija je na lestvici svobode tiska padla na neslavno 154. mesto med 179 dr\u017eavami, nekam ob bok Kitajski in Severni Koreji, zaostaja celo za Rusijo in Irakom. Toda vse to Erdogana ne moti. Ve, da \u0161e vedno stoji za njim vsaj polovica Turkov, saj je “eden od njih”. Preprost fanti\u010d, ki je pri trinajstih, ko se je njegova dru\u017eina preselila iz obmorskega mesta Rize v Istanbul, na ulici prodajal sezamove kruhke in limonado, da je pomagal polniti dru\u017einski prora\u010dun. Ki je obiskoval islamsko \u0161olo, potem pa diplomiral na znani univerzi Marmara iz mened\u017ementa. Ki je igral nogomet. Ki ni nikoli skrival svoje povezanosti z<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leta 2013, ko je bi Recep Tayyip Erdogan \u0161e predsednik tur\u0161ke vlade smo v Ve\u010deru objavili njegov portret. Takrat se je Erdogan odlo\u010dil obra\u010dunati s protestniki v parki Gezi. Ti so nasprotovali nameri oblasti, da park, ki je eden zadnjih zelenih oto\u010dkov v Istanbulu, spremeni v ki\u010dast trgovski center z otomansko arhitekturo. Takrat se je \u017ee govorilo oziroma pri\u010dakovalo, da bo Erdogan postal predsednik dr\u017eave in spremenil ustavni red iz parlamentarnega v predsedni\u0161kega. Po vzoru Rusije. Kar se je kasneje tudi zgodilo. Takole je Vojislav Bercko v tem portretu, ki ga je naslovil Premier, ki bi rad postal sultan opisal Erdogana in njegovo preteklost: “Zdaj se v politi\u010dnih prestolnicah, na univerzah in vsepovsod drugod spra\u0161ujejo, ali je Erdogan desni\u010darski politik, ki nikoli ni skrival naklonjenosti islamu, le navidezni reformator? Nobenega dvoma ni, da je Tur\u010dija v enajstletni vladavini Stranke za pravi\u010dnost in razvoj storila ogromno korakov naprej: postala je zavidanja vredna regionalna gospodarska in politi\u010dna sila, odigrala je in \u0161e igra klju\u010dno vlogo v dogajanjih arabske pomladi, po desetletjih bojev je sklenila mirovni sporazum z upornimi Kurdi\u00a0… Po drugi strani pa je v dr\u017eavi, kjer je sekularnost zapisana v ustavo, vse bolj stopala v ospredje islamska vera, vse ve\u010d je bilo kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic, svoboda govora se je kr\u010dila in kr\u010dila. Zgolj za primer, Tur\u010dija je na lestvici svobode tiska padla na neslavno 154. mesto med 179 dr\u017eavami, nekam ob bok Kitajski in Severni Koreji, zaostaja celo za Rusijo in Irakom. Toda vse to Erdogana ne moti. Ve, da \u0161e vedno stoji za njim vsaj polovica Turkov, saj je “eden od njih”. Preprost fanti\u010d, ki je pri trinajstih, ko se je njegova dru\u017eina preselila iz obmorskega mesta Rize v Istanbul, na ulici prodajal sezamove kruhke in limonado, da je pomagal polniti dru\u017einski prora\u010dun. Ki je obiskoval islamsko \u0161olo, potem pa diplomiral na znani univerzi Marmara iz mened\u017ementa. Ki je igral nogomet. Ki ni nikoli skrival svoje povezanosti z<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n