\u010ce 20. julija 1866, pred 150 leti, kontraadmiral Wilhelm von Tegetthoff na \u010delu avstrijske flote v akvatoriju pri otoku Visu ne bi uni\u010dujo\u010de porazil veliko mo\u010dnej\u0161ega italijanskega vojnega ladjevja, Slovenci danes ne bi imeli svojega lavorja morja in 42 kilometrov obale. In tudi hrva\u0161ko morje in priobalje bi bila manj\u0161a. Druga\u010den izhod pomorskega spopada bi ju\u017eni sosedi odtrgal nekatere otoke in del obale, nam pa premaknil zahodno mejo v notranjost kopnega. Bitka pri Visu je sooblikovala zemljevid tega dela dana\u0161nje Evrope. Tako meni ve\u010dina zgodovinarjev. Vendar zgodba o v Mariboru rojenem \u010dastniku avstro-ogrske monarhije ni tako preprosta. Avstrijci so ga \u017ee za njegovega \u017eivljenja slavili kot heroja (\u010deprav v dunajskih voja\u0161kih krogih ni imel ve\u010djega vpliva), Slovenci pa mu \u0161e danes ne priznavamo mesta, ki bi si ga zaslu\u017eil. Prikimavamo mu ga z nekak\u0161nim zadr\u017ekom. Slovenec res ni bil nikoli, vendar je bilo v ladjevju, s katerim je premagal najsodobneje opremljeno italijansko floto, mnogo na\u0161ih mornarjev, \u010dastnikov in kapitanov. Mogo\u010de je ironija usode, da je stala rojstna hi\u0161a poznej\u0161ega zmagovalca pri Visu v dana\u0161nji Slovenski ulici. Kot ljudstvo Slovenci ne priznavamo zgodovine in zgodovin. Vsakih nekaj deset let jo pi\u0161emo na novo, mi je nedavno izjavil intelektualec, ki seveda v aferi Evald Flisar ne \u017eeli biti imenovan. \u010ceprav so se na\u0161i pradedje in dedje borili na Piavi, o\u010detje so bili partizani, domobranci ali vermahtovci, nekaj so jih vpoklicali tudi Italijani, slovenski sinovi v tisti desetdnevni vojni pa vsi brez razlike pripadniki teritorialne obrambe. A slovenski zgodovini v kvazidomoljubno obarvanih \u0161olah pe\u0161a spomin, \u010de poenostavimo, smo po prihodu iz zakarpatskih mo\u010dvirij v hipu v 20. stoletju. Pred tem se malo ustavimo pri Bri\u017einskih spomenikih, na Gosposvetskem polju, tu in tam je kak\u0161en izmi\u0161ljeni Iztok izpod svobodnega sonca ter prav tak\u0161en kralj Matja\u017e, ki s svojo Alen\u010dico spi pod goro, na televiziji pa honorarno reklamira pivo. \u0160e \u0161losar, ki je p<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010ce 20. julija 1866, pred 150 leti, kontraadmiral Wilhelm von Tegetthoff na \u010delu avstrijske flote v akvatoriju pri otoku Visu ne bi uni\u010dujo\u010de porazil veliko mo\u010dnej\u0161ega italijanskega vojnega ladjevja, Slovenci danes ne bi imeli svojega lavorja morja in 42 kilometrov obale. In tudi hrva\u0161ko morje in priobalje bi bila manj\u0161a. Druga\u010den izhod pomorskega spopada bi ju\u017eni sosedi odtrgal nekatere otoke in del obale, nam pa premaknil zahodno mejo v notranjost kopnega. Bitka pri Visu je sooblikovala zemljevid tega dela dana\u0161nje Evrope. Tako meni ve\u010dina zgodovinarjev. Vendar zgodba o v Mariboru rojenem \u010dastniku avstro-ogrske monarhije ni tako preprosta. Avstrijci so ga \u017ee za njegovega \u017eivljenja slavili kot heroja (\u010deprav v dunajskih voja\u0161kih krogih ni imel ve\u010djega vpliva), Slovenci pa mu \u0161e danes ne priznavamo mesta, ki bi si ga zaslu\u017eil. Prikimavamo mu ga z nekak\u0161nim zadr\u017ekom. Slovenec res ni bil nikoli, vendar je bilo v ladjevju, s katerim je premagal najsodobneje opremljeno italijansko floto, mnogo na\u0161ih mornarjev, \u010dastnikov in kapitanov. Mogo\u010de je ironija usode, da je stala rojstna hi\u0161a poznej\u0161ega zmagovalca pri Visu v dana\u0161nji Slovenski ulici. Kot ljudstvo Slovenci ne priznavamo zgodovine in zgodovin. Vsakih nekaj deset let jo pi\u0161emo na novo, mi je nedavno izjavil intelektualec, ki seveda v aferi Evald Flisar ne \u017eeli biti imenovan. \u010ceprav so se na\u0161i pradedje in dedje borili na Piavi, o\u010detje so bili partizani, domobranci ali vermahtovci, nekaj so jih vpoklicali tudi Italijani, slovenski sinovi v tisti desetdnevni vojni pa vsi brez razlike pripadniki teritorialne obrambe. A slovenski zgodovini v kvazidomoljubno obarvanih \u0161olah pe\u0161a spomin, \u010de poenostavimo, smo po prihodu iz zakarpatskih mo\u010dvirij v hipu v 20. stoletju. Pred tem se malo ustavimo pri Bri\u017einskih spomenikih, na Gosposvetskem polju, tu in tam je kak\u0161en izmi\u0161ljeni Iztok izpod svobodnega sonca ter prav tak\u0161en kralj Matja\u017e, ki s svojo Alen\u010dico spi pod goro, na televiziji pa honorarno reklamira pivo. \u0160e \u0161losar, ki je p<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n