Prej\u0161nji teden, ko sem bila na poti iz Kamnice do centra mesta, avtobusa nikakor nisem uspela do\u010dakati. Ob tem sem se spomnila na \u0161tudentske \u010dase, zamahnila z roko ob misli, da bi poklicala taksi in se raje postavila pred avtobusno postajo, dvignila palec in se nasmehnila. A \u010dasi so se spremenili. Razen starej\u0161ega gospoda, ki mi je uspel nakazati, da bo za naslednjim vogalom zavil levo, in za\u010dudenih pogledov na mojo pojavo, posebne pozornosti nisem bila dele\u017ena. Te\u017eko re\u010dem, da mi je \u0161topanje neznanka. \u0160toparja vidim kot odprtega posameznika, ki rad in preprosto nave\u017ee stike, ki prvi nagovori neznanca in se znajde malodane v sleherni situaciji. Tako kot mnogi \u0161tudenti, sem si tudi sama v tistih \u010dasih oprtala obi\u010dajni planinski nahrbtnik, vanj nalo\u017eila nekaj obvezne hrane in manj\u0161o zalogo preprostih obla\u010dil, se postavila za cesto ter dvignila palec. Priznam, da sem to mo\u017enost najpogosteje izbrala takrat, ko je so\u0161olka imela \u017ee poln avto, ko za na vlak ni bilo nobene meni ljube knjige ali pa ko se mi je nazaj na rodno grudo neizmerno mudilo. Domoto\u017eje sem dobila \u017ee dan prej, ko sem na list papirja pisala tisti dve veliki tiskani \u010drki M in B. Z mestnim avtobusom sem se odpeljala na obrobje glavnega mesta, se postavila na dovoz na avtocesto ter \u2013 spoznala, da tudi tukaj kot povsod v \u017eivljenju velja hierarhija. Prvi\u010d sem se naivno postavila na za\u010detek kolone \u010dakajo\u010dih in kmalu so mi jezni pogledi izku\u0161enih somisle\u010dih sporo\u010dili, da je moje mesto spodaj na najni\u017eji poziciji. Potem pa si \u010dakal. In se nasmihal. Nekateri so bili \u017ee takrat toliko domiselni in kreativni, da so ob kratici \u017eelene destinacije risali sme\u0161kote ali pa so imena krajec signalizirali z mo\u010dnimi barvami, na koncu pa poleg \u017eeljenega prevoza dobili \u0161e vizitke lastnikov reklamnih posjetij z mo\u017enostjo po\u010ditni\u0161kega dela. Jaz, ki sem bila bolj srame\u017eljive narave, sem uporabila najve\u010d dve razli\u010dni barvi in ra\u010dunala predvsem na to, da sem izgledala kot dijakinja in da mi je nahrbtnik segel skoraj do tal. Ra\u010dunala<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prej\u0161nji teden, ko sem bila na poti iz Kamnice do centra mesta, avtobusa nikakor nisem uspela do\u010dakati. Ob tem sem se spomnila na \u0161tudentske \u010dase, zamahnila z roko ob misli, da bi poklicala taksi in se raje postavila pred avtobusno postajo, dvignila palec in se nasmehnila. A \u010dasi so se spremenili. Razen starej\u0161ega gospoda, ki mi je uspel nakazati, da bo za naslednjim vogalom zavil levo, in za\u010dudenih pogledov na mojo pojavo, posebne pozornosti nisem bila dele\u017ena. Te\u017eko re\u010dem, da mi je \u0161topanje neznanka. \u0160toparja vidim kot odprtega posameznika, ki rad in preprosto nave\u017ee stike, ki prvi nagovori neznanca in se znajde malodane v sleherni situaciji. Tako kot mnogi \u0161tudenti, sem si tudi sama v tistih \u010dasih oprtala obi\u010dajni planinski nahrbtnik, vanj nalo\u017eila nekaj obvezne hrane in manj\u0161o zalogo preprostih obla\u010dil, se postavila za cesto ter dvignila palec. Priznam, da sem to mo\u017enost najpogosteje izbrala takrat, ko je so\u0161olka imela \u017ee poln avto, ko za na vlak ni bilo nobene meni ljube knjige ali pa ko se mi je nazaj na rodno grudo neizmerno mudilo. Domoto\u017eje sem dobila \u017ee dan prej, ko sem na list papirja pisala tisti dve veliki tiskani \u010drki M in B. Z mestnim avtobusom sem se odpeljala na obrobje glavnega mesta, se postavila na dovoz na avtocesto ter \u2013 spoznala, da tudi tukaj kot povsod v \u017eivljenju velja hierarhija. Prvi\u010d sem se naivno postavila na za\u010detek kolone \u010dakajo\u010dih in kmalu so mi jezni pogledi izku\u0161enih somisle\u010dih sporo\u010dili, da je moje mesto spodaj na najni\u017eji poziciji. Potem pa si \u010dakal. In se nasmihal. Nekateri so bili \u017ee takrat toliko domiselni in kreativni, da so ob kratici \u017eelene destinacije risali sme\u0161kote ali pa so imena krajec signalizirali z mo\u010dnimi barvami, na koncu pa poleg \u017eeljenega prevoza dobili \u0161e vizitke lastnikov reklamnih posjetij z mo\u017enostjo po\u010ditni\u0161kega dela. Jaz, ki sem bila bolj srame\u017eljive narave, sem uporabila najve\u010d dve razli\u010dni barvi in ra\u010dunala predvsem na to, da sem izgledala kot dijakinja in da mi je nahrbtnik segel skoraj do tal. Ra\u010dunala<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n