Tridesetletnica je v 23. tednu nosečnosti dobila gripo, čez nekaj dni so ji odpovedala pljuča. Ker so v ljubljanskem UKC edini usposobljeni in opremljeni za priključitev na ECMO, so jih mariborski kolegi klicali s prošnjo za pomoč, je danes na novinarski konferenci povedala namestnica predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana Vojka Gorjup, sicer ena od dveh zdravnikov, ki so s helikopterjem odleteli v Maribor pomagat nosečnici. Mimogrede, zavarovalnica do danes tega stroška še ni priznala.

Pripravili so se in odleteli v eni uri, bolnico, sicer z nekaj težavami zaradi velikih kanil, priklopili na ECMO in z reševalnim vozilom odpeljali v Ljubljano. Tam se niso odločili za carski rez, ampak so sklenili počakati, kolikor bo šlo. Porod se je začel čez 16 dni, pri njem so sodelovali številni zdravniki z različnih področij, od internistov do porodničarjev. Deklica se je kljub uspavani porodnici rodila po naravni poti in je tehtala 820 gramov.

Ko se je ženska prebudila, je izvedela, da je njena deklica stara že več kot dva tedna, prvič sta se videli 8. marca. “Takrat smo vsi jokali,” je ganjena dejala vodja enote intenzivne nege in terapije novorojenčkov kliničnega oddelka za perinatologijo ginekološke klinike Lilijana Kornhauser Cerar.

Mamica in dojenčica sta se danes tudi predstavili novinarjem. Deklica, danes stara sedem mesecev, lepo napreduje. V bolnišnici ni več, še vedno pa diha s pomočjo prenosne kisikove jeklenke. Po ocenah stroke posledic zaradi prezgodnjega rojstva ne bo imela, svoje vrstnike pa bo dohitela pri okoli treh letih starosti. In kot je danes dejala mamica, se lahko samo zdravniški ekipi zahvalita, da sta danes tukaj.

Današnjo novinarsko konferenco so zdravniki izkoristili tudi za vnovičen poziv k cepljenju proti gripi, kar posebno velja za ogrožene skupine, tudi nosečnice.

ECMO dejansko pomeni prenos krvi iz telesa na napravo, ki doda kisik in odstrani ogljikov dioksid, ter jo vrne v bolnika.

Ta postopek uporabljajo pri odpovedi pljuč in srca, brez njega pa bi bolnik skoraj zagotovo umrl v kratkem času, je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino interne klinike Marko Noč. Od začetka uporabe ECMO leta 2009 so imeli 58 primerov bolnikov z odpovedjo pljuč, preživelo jih je 41 odstotkov. Bolnikov s hudo odpovedjo srca, t. i. šokom, je bilo 46, preživela jih je dobra tretjina. Sedemnajst bolnikov, ki so jih priključili na ECMO, je doživelo nenadno odpoved srca, preživela sta dva. Prvo leto so z metodo zdravili štiri bolnike, letos pa že 22.

Po Nočevih besedah bi si pri vseh treh skupinah bolnikov želeli za 10 odstotkov boljše rezultate. “Takrat bi lahko rekli, da smo svetovna špica,” je dejal. Vendar jih od tega loči še kar nekaj korakov, med drugim posebna bolnišnična soba za izolacijo bolnikov, priklopljenih na ECMO, da se omeji prenos bolnišničnih okužb. Zdravniki upajo, da jo bodo dočakali ob prepotrebni obnovi interne klinike.

Po besedah strokovne direktorice UKC Ljubljana Marije Pfeifer naj bi obnova klinike prišla na vrsto po obnovi urgence in laboratorijev.

Težava so tudi pomanjkljivi kadri, saj ekipa, usposobljena za priključitev, ni vedno na voljo, ampak jo sestavljajo posamezni zdravniki, ki morajo v nujnih primerih prihiteti v službo. ECMO metoda je namreč po besedah Noča plod dela entuziastičnih posameznikov in ne sistema, ki bi spodbujal novosti in raziskovalno delo. Zdaj čakajo na nabavo še ene naprave za ECMO, ki jo lahko spravijo v helikopter, saj imajo na voljo samo eno tako napravo.