Obrobljena kučmica
Obrobljena kučmica je smrtno strupena goba, ki je močno podobna mali štorovki. Za razliko od obrobljene kučmice, ki raste na starih, preperelih smrekovih panjih, pa mala štorovka raste le na panjih listnatega drevja, ima trdnejši obroček, pod njim pa luskice po betu. Obrobljena kučmica, ki povzroči zastrupitev jeter, raste od junija do oktobra.
Koničasta mušnica
Koničasta mušnica je precej redka strupena goba, ki najraje raste v vlažnih listnatih in iglastih gozdovih. Na koničasto mušnico boš naletel pet mesecev v letu, od maja do oktobra.
Kosmata mlečnica
Kosmata mlečnica je zelo razširjena goba v slovenskih gozdovih. Kosmata mlečnica sicer ni smrtno nevarna, toda zastrupitev s to gobo povzroči zastrupitev prebavil, kateremu se ne izognemo, tudi če gobo zaužijemo prekuhano. Kosmata mlečnica raste večinoma na robu gozda pod brezami, in sicer v poletnih in poznih jesenskih mesecih.
Lepa griva
Lepa griva ni smrtno strupena goba, ob zaužitju pa lahko izzove zastrupitev prebavil, deluje odvajalno, povzroča bolečine in krče v prebavilih. Najpogosteje jo najdemo v listnatih gozdovih, od poletja do pozne jeseni, njeno plodišče pa spominja na korale v morju.
Panterjeva mušnica
Panterjeva mušnica uspeva predvsem pod hrasti, kostanji in gabri, raste pa od junija do oktobra. Panterjeva mušnica ni smrtno strupena, ker pa rada raste v bližini poletnega gobana, moramo biti nanjo še posebej pozorni. Povzroča lahko slabost, drisko in bruhanje, zaužita v večjih količin pa je lahko smrtno nevarna.
Poljska koprenka
Poljska koprenka je razmeroma pogosta v slovenskih gozdovih. Goba je smrtno strupena, raste pa na toplih krajih, v listnatem in mešanem gozdu, največ v avgustu in oktobru. Prvi simptomi zastrupitve se lahko pojavijo šele čez več dni ali tednov.
Pomladanska mušnica
Pomladanska mušnica je redka smrtno strupena goba, ki najraje raste v listnatih gozdovih, še zlasti na toplejših področjih pod hrasti. Pomladanska mušnica raste vsega skupaj šest mesecev v letu, in sicer od maja do oktobra. Kljub redki razširjenosti je treba paziti, da je ne zamenjamo z zelo priljubljenimi šampinjoni, od katerih se razlikuje po trosovnici, ki je zmeraj bela, pri šampinjonih pa rdečkasta do čokoladno rjava.
Rdeča mušnica
Rdeča mušnica je verjetno najbolj znana strupena goba pri nas, prepoznavna pa je po svojem rdečem klobuku z belimi pikami. Rdeča mušnica je prisotna v vseh gozdovih, raste pa od julija do novembra oziroma prvega snega.
Vražji goban
Kljub imenu, vražji goban ni smrtno strupena goba. Vražji goban ima za vse gobane značilno obliko, najlažje pa ga prepoznamo po belem ali rahlo sivem klobuku ter betu z rdečo mrežico. Redka goba, ki raste na apnenčastih tleh, pod listnatim drevjem, od pomladi do pozne jeseni, škoduje tudi prekuhana.
Zelena mušnica
Zelena mušnica je najbolj strupena goba, ki jo najdemo v slovenskih gozdovih. Zelena mušnica je smrtno strupena, nanjo pa boš naletel v poletnih in jesenskih mesecih, od julija do oktobra, večinoma pod hrasti in kostanji. Zelena mušnica sprva spominja na majhno belo jajce, nakar se dvigne v polkrožen klobuk na dolgem betu.
V naših gozdovih je poleg predstavljenih še dosti strupenih in smrtno strupenih gob, zato naj pri nabiranju in zaužitju zmeraj velja pravilo, da s seboj domov odnesemo samo gobe, ki jih resnično poznamo.