V Milanu bodo razstavili razstaviti ladjo smrti, s katero je potonilo 800 migantov

V Milanu bodo razstavili razstaviti ladjo smrti, s katero je potonilo 800 migantov

Z več oskarji nagrajeni mehiški režiser Alejandro Gonzalez Inarritu načrtuje, da bi na milanskem trgu kot instalacijo razstavil ladjo, ki je aprila lani v Sredozemskem morju potonila z okoli 800 migranti na krovu, poroča La Repubblica. Ladja naj bi bila na trgu Duomo na ogled od 24. marca, kar je dan pred papeževim obiskom v Milanu.

Gonzalez Inarritu bi rad modro-rjavo ladjo do marca prihodnje leto prepeljal iz Sicilije v središče italijanske prestolnice mode in jo postavil na ogled nasproti tamkajšnje gotske katedrale.

Mehiški režiser si želi z instalacijo odpreti javno debato o problematiki migracij ter da bi o tem spregovoril tudi papež Frančišek, velik zagovornik pravic migrantov, ki je napovedal, da bo 25. marca obiskal Milano. Po pisanju La Repubblice si želi Gonzalez Inarritu ladjo razstaviti tudi drugod po svetu, da bi z njo opozarjal na tragedije, ki se dogajajo v Sredozemskem morju.

Ladja se je 18. aprila lani prevrnila z okoli 800 migranti na krovu, potem ko naj bi trčila s portugalsko trgovsko ladjo, ki ji je prišla na pomoč. Po brodolomu so v morju našli 24 trupel in 28 preživelih, preostali so potonili z ladjo.

Gre za eno od največjih tragedij migrantov v Sredozemlju. Do brodoloma je prišlo kakšnih 200 kilometrov južno od obale italijanskega otoka Lampedusa in okoli 100 kilometrov od libijske obale. V torek je sodišče v italijanskem mestu Catania na Siciliji kapitana ladje obsodilo na 18 let zapora, njegovega pomočnika pa na pet let. Kapitana so obsodili zaradi večkratnega uboja, povzročitve brodoloma in sodelovanja pri nezakonitih migracijah.

Italijanska mornarica je izvedla veliko akcijo in ladjo, polno trupel, letos dvignila z dna morja. Skušali bodo identificirati pokojnike, saj bi jim italijanska vlada rada zagotovila dostojen pokop. S tem dejanjem bi po pisanju francoske tiskovne agencije AFP radi simbolno izrazili spoštovanje vsem migrantom, ki izgubijo življenje na poti v zanje “obljubljeno deželo”, Evropo.

Scroll to top
Skip to content