Zakaj kvinoja postaja žito prihodnosti

Kvinoja, sveta žitarica starodavne civilizacije Inkov, bi lahko v prihodnosti postala izjemno pomemben prehranski vir, je razvidno iz študije Znanstveno-tehnološke fakultete kralja Abdulaha v Savdski Arabiji. Ta je namreč razkrila genetske skrivnosti kvinoje in s tem nakazala možnost odprave njenega naravno grenkega priokusa.

Botaničar Mark Tester z omenjene fakultete je v okviru študije identificiral gen, odgovoren za proizvodnjo saponinov, ki dajejo kvinoji grenak priokus. Ta spoznanja bi se lahko uporabilo za manipulacijo gena oz. vzgojo omenjene žitarice brez saponinov, s čimer bi prišli do bolj sladkih semen. Proizvajalci kvinojo trenutno po žetvi umivajo in sušijo, da bi uničili saponine.

Če bi izničili grenak priokus, bi žitarica postala privlačnejša za komercialne potrebe, so študijo povzele tuje tiskovne agencije.

“Kvinoje absolutno ne izkoriščamo dovolj,” je Tester dejal za časopis Nature. “Zelo je hranljiva, nima glutena, bogata je s proteini, minerali in vitamini, pomembno pa je, da ima zelo ugodno ravnotežje med aminokislinami, kar za žitarice ni običajno,” je poudaril.

Za vzgojo ni zahtevna, saj dobro prenaša težke razmere, uspeva pa tudi v zemlji slabše kakovosti, na visoki nadmorski višini, pri nizkih temperaturah, kar pomeni, da se jo lahko goji tudi tam, kjer se drugih žitaric, kot sta pšenica in riž, praktično ne more.

Kvinojo se sicer lahko uporablja na enak način kot riž ali pšenico, je še spomnil znanstvenik. Lahko se jo skuha in postreže kot samostojno jed, iz nje pripravi testenine, uporabi v juhah, uživa v obliki kosmičev ali fermentira za proizvodnjo piva.

Inki so imeli to žitarico za sveto, španski kolonialisti pa so jo pred 500 leti opustili in namesto nje raje vzgajali pšenico. Dandanes se jo najpogosteje goji v Peruju in Boliviji, trend širjenja zdrave prehrane pa povečuje njeno popularnost tudi na Zahodu.

Povezane teme

gospodarstvo, raziskava, vegetarijanska prehrana, zdrava živila, žita, znanstvene zanimivosti
Aktualno

NLB v prvem četrtletju s 57,9 milijona evrov čistega dobička

Skupina NLB je v prvem četrtletju 2019 je ustvarila 57,9 milijona evrov čistega dobička, kar je na ravni enakega obdobja lani. Čisti skupni prihodki iz poslovanja so znašali 133,8 milijona evrov, kar je tri odstotke več kot v prvem trimesečju lani. Rast temelji na višjih neto obrestnih prihodkih in čistih prihodkih iz opravnin, so zapisali v NLB.

Aktualno

Na čelu Adrie Airways po novem Estonec

Adria Airways ima novega direktorja. Nemca Holgerja Kowarscha je zamenjal Estonec Sven Kukemelk, ob sklicevanju na estonske medije poroča spletni portal EX-YU Aviation. Menjave in razlogov zanjo v letalskem prevozniku, ki je v večinski lasti družbe AA International Aviation Holding oz. nemškega sklada 4K Investments, uradno še niso oznanili.

Aktualno

Tudi Panasonic se je distanciral od Huaweija

Japonski Panasonic ne bo več kupoval komponent kitajskega Huaweija, so danes sporočili iz podjetja, ki se je tako pridružilo številnim drugim, ki so se po ameriških sankcijah distancirali od njih. Pred tem se je za podoben korak že odločila Toshiba, japonski in britanski mobilni operaterji pa bodo zadržali prodajo novih Huaweijevih telefonov.

Aktualno

Bencin cenejši, dizel dražji

Ceni reguliranih pogonskih goriv, neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, sta se na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest opolnoči spremenili. Bencin se je pocenil za dva centa na 1,335 evra, dizel pa podražil za 0,1 centa na 1,293 evra za liter.

Rubrika Kuharija

Kuharija

V Podčetrtku danes Festival vina in čokolade

Podčetrtek bo danes gostil peti Festival vina in čokolade, na katerem se bo predstavilo več kot 50 razstavljavcev. Organizatorji, ki pričakujejo 8000 obiskovalcev, so poskrbeli tudi za spremljevalni program, ki med drugim vključuje ustvarjalne delavnice, modno revijo in dobrodelni tek.