Nobena od 16 slaščičarn pri ocenjevanju alergenov ni dobila ocene zelo dobro

Nobena od 16 slaščičarn pri ocenjevanju alergenov ni dobila ocene zelo dobro

Zveza potrošnikov Slovenije je predstavila rezultate primerjalnega ocenjevanja alergenov v slaščičarnah. "Čeprav lahko alergije na hrano resno ogrozijo zdravje in čeprav je zakonodaja dobro urejena, nobena od skupno 16 slaščičarn ni dobila ocene zelo dobro, dobro pa so dobile le tri. Vse ostale so ocenjene slabše," je dejala Nika Kremić.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila prehranska strokovnjakinja Kremićeva, so med tokratnim primerjalnim ocenjevanjem v juliju obiskali 16 slaščičarn v Ljubljani, Kopru, Mariboru, Kranju, Piranu in Portorožu. Pregledali so, na kakšen način slaščičarne navajajo alergene, preverili, kako dobro je osebje poučeno o alergenih in kako skrbi, da ne pride do navzkrižne kontaminacije zaradi rabe istih kuhinjskih pripomočkov.

Spomnila je na alergijske bolezni, ki so v porastu. Ocenjujejo, da je v razvitem svetu na hrano alergičnih med dva in deset odstotkov ljudi. V pomanjkanju učinkovitega zdravila pa bolnikom preostane le, da se alergenom oziroma hrani, na katero so alergični, popolnoma izogibajo, je dejala.

Nad rezultatom pregleda 16 slaščičarn so bili po njenih navedbah razočarani. V slaščičarno so se sicer odpravili kot običajni potrošniki, s predpostavko, da imajo eno od alergij na hrano (na sojo ali mleko). Po njenih besedah so najbolje ocenili tista prodajna mesta, ki so imela alergene označene na meniju.

Kot najboljše so tako ocenili navedbe informacij o alergenih na prodajnem mestu v slaščičarnah Dulcis v Ljubljani in Kroštola v Kopru. Seznama oz. pisnih informacij o alergenih na prodajnem mestu niso dobili v štirih slaščičarnah. To so Lolita in Vigo ice cream v Ljubljani, Mignon v Portorožu in Brioni v Kranju.

Med pomanjkljivostmi pri navajanju informacij o alergenih je tudi nepopolno označevanje glutena in oreščkov, je poudarila Kremićeva in dodala, da je osebje večinoma zelo slabo poučeno o alergenih v hrani in o tem, kateri alergeni so prisotni v njihovih živilih.

Nataša Forstner Holešek iz Slovenskega društva za celiakijo je poudarila, da je večinoma označeno le, da izdelek vsebuje gluten, ne pa tudi, za katero vrsto žita gre, za pšenico, rž ali ječmen.

“Ta informacija je pomembna, saj so posamezna žita lahko vir drugih alergenov. Pomanjkljivo so označeni tudi oreščki, kjer ponudniki pozabijo označiti, za katero vrsto oreščkov gre, na primer mandeljne, lešnike ali orehe. Ni nujno, da je potrošnik alergičen na vse vrste oreščkov,” je opozorila.

Pri ponudbi in označevanju hrane brez glutena se morajo vsi v slaščičarni zavedati, da že minimalna količina moke ali drobtin lahko povzroči hudo reakcijo in okvari tanko črevo bolnika za več let. “Črevo potrebuje tudi do tri mesece, da se regenerira po enem samem prekršku. Zato je pri pripravi, hrambi in postrežbi slaščic brez glutena potrebna posebna previdnost,” je še opozorila.

Scroll to top
Skip to content