Slovenska raziskovalka prišla do pomembnega spoznanja o črnih luknjah

Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sodeluje tudi dr. Gabrijela Zaharijaš z Univerze v Novi Gorici, je prišla do pomembnega odkritja v zvezi s črnimi luknjami. Do odkritja so prišli s pomočjo Nasinega vesoljskega teleskopa Fermi, članek o odkritju pa so objavili v ugledni mednarodni znanstveni reviji Science.

Odkritje se nanaša na črno luknjo v osrčju oddaljene galaksije, ki je pred okrog štirimi milijardami let ustvarila curek visoko-energijskih delcev. Raziskovalci so zaznali enega od teh delcev – izmuzljivih nevtrinov – in ga s pomočjo vesoljskega teleskopa Fermi uspeli povezati z verjetnim krajem nastanka.

“To je prvič, da smo dobili neposredni dokaz, da lahko astrofizikalni izvori, imenovani blazarji ali točneje supermasivne črne luknje, ki ležijo v njihovih središčih, proizvajajo visoko-energijske nevtrine,” so še sporočili z novogoriške univerze.

Visoko-energijski kozmični delci neprestano dežujejo na Zemljo iz vesolja in vse od odkritja pred več kot sto leti sprožajo vprašanja, od kod prihajajo ter kaj točno so vesoljski izvori, ki lahko delcem dajo ekstremno visoke energije in jih poženejo čez ogromne vesoljske razdalje.

Ker imajo kozmični delci električni naboj, se njihove poti v magnetnih poljih, ki napolnjujejo vesolje, ukrivijo in se zato ne more neposredno ugotoviti, iz katerih astrofizikalnih izvorov prihajajo. A močni kozmični pospeševalniki delcev, v katerih ti nastajajo, proizvajajo tudi nevtrine in fotone. Nevtrini in fotoni nimajo električnega naboja, zato jih magnetno polje ne moti in skorajda nemoteno potujejo od svojih izvorov do Zemlje, kar omogoča znanstvenikom, da lahko določijo, iz katerega izvora na nebu so prišli.

Zahvaljujoč napredku pri razvoju velikih astrofizikalnih eksperimentov pa je v zadnjih desetletjih astrofizikalna skupnost končno dobila potrebna orodja, s katerimi lahko poišče odgovor na temeljno vprašanje o izvoru kozmičnih delcev, navajajo v novogoriški univerzi.

V zadnjih letih je več posrednih opazovanj kazalo, da so njihov izvor morda astrofizikalni objekti imenovali blazarji. To so središča nekaterih galaksij, v katerih supermasivna črna luknja požene curek energije v smeri proti Zemlji. In v tem curku naj bi nastali kozmični delci z najvišjo energijo, kar se jih je zaznalo na Zemlji.

Zdaj so zahvaljujoč mednarodni ekipi znanstvenikov, ki so tesno sodelovali pri več eksperimentih, končno dobili prvi neposredni dokaz te domneve, še dodajajo v univerzi.

Odkritje je objavljeno v dveh člankih v reviji Science. V članku, ki obravnave rezultate identifikacije vira nevtrina, bo prvič predstavljen dokaz o povezavi med smerjo, iz katere je prišel visokoenergijski nevtrino, in povečano svetlostjo znanega blazarja z oznako TXS 0506 + 056, ki oddaja žarke gama (fotone) in leži v isti smeri neba.

Nevtrino je zaznal eksperiment Ice Cube na Antarktiki, blišč žarkov gama z blazarja pa kolaboracija Nasinega satelita Fermi LAT, v kateri sodeluje dr. Gabrijela Zaharijaš z Univerze v Novi Gorici. Ta rezultat so nato potrdili še s številnimi drugimi observatoriji.

“Satelit Fermi je zaznal žarke gama iz oddaljene galaksije, iz katere je bil zaznan tudi visoko-energijski nevtrino,” je povedal Paul Hertz, direktor Oddelka za astrofiziko na sedežu Nase v Washingtonu.

“To je še en velik korak naprej na hitro razvijajočem se področju večglasniške astronomije po lanskoletni detekciji žarkov gama satelita Fermi, ki je povezan z dogodkom gravitacijskega valovanja, ki ga je povzročilo zlitje dveh nevtronskih zvezd.”

To odkritje dveh različnih vrst vesoljskih glasnikov iz blazarja TXS 0506 + 056 (visokoenergijskih fotonov in nevtrinov) osvetljuje podrobnosti fizikalnih mehanizmov, ki se dogajajo v bližini črnih lukenj, in kaže, da so blazarji lahko vir visoko-energijskih nevtrinov.

Energija nevtrina, ki ga je zaznal detektor IceCube, je bila okrog 300.000 milijard elektronskih voltov, kar je okrog 45-krat več, kot lahko dosežejo najmočnejši pospeševalniki delcev na Zemlji.

Povezava do znanstvenega članka http://science.sciencemag.org/cgi/doi/10.1126/science.aat1378

Povezane teme

črna luknja, dr. Gabrijela Zaharijaš, Slovenija
Aktualno

Zaradi prenove do sobote zaprt del Drenikove ulice v Ljubljani

Zaradi rekonstrukcije ceste in obnove vročevoda bo od srede od 9. ure do predvidoma sobote zaprt del Drenikove ulice v Ljubljani med Celovško cesto in Verovškovo ulico. Obvoz za vozila bo urejen po Dunajski, Tivolski in Celovški cesti, po spremenjeni trasi pa bodo vozili tudi mestni avtobusi na liniji 22, so sporočili z ljubljanske občine.

Zabava

34. festival LGBT filma s pestrim naborom filmov z vsega sveta

V Ljubljani in še nekaterih slovenskih mestih bo od 24. novembra do 2. decembra potekal 34. festival LGBT filma. Filmi v programu bodo besedah organizatorjev podali zelo raznolike podobe LGBT oseb in pokazali vrsto načinov, kako kot LGBT oseba obstajati v svetu. Festival bo odprla projekcija filma Posledice Darka Štanteta v Kinodvoru.

Aktualno

Slovenijo je pobelil sneg: na Vojskem več snega kot na Kredarici

Ponoči je večji del Slovenije zajelo sneženje, deževalo je le na Goriškem in v priobalnem pasu. Največ snega je zapadlo v hribovitem svetu, v krajih z nadmorsko višino nad 500 metrov, kjer je bila temperatura zraka ves čas negativna, je za STA povedal Brane Gregorčič z Arsa. Najdebelejšo snežno odejo so izmerili na Vojskem, in sicer 24 cm.

Rubrika Aktualno