Razkritja o spolnih zlorabah, ki že leta bremenijo katoliško cerkev, so letos doživela nov vrhunec in zgrnila temne oblake nad papeža Frančiška

Sveti oče se je soočil celo s pozivom k odstopu, Cerkev pa je zašla v eksistencialno krizo. Izhod bo iskala na februarskem posebnem vrhu na to temo.

Letošnji vihar zaradi zlorab, ki so ga nekateri katoliški komentatorji po poročanju časnika New Yorka Times označili za največjo krizo katoliške cerkve po reformaciji, se je dokončno razbesnel z avgustovskim enajst strani dolgim pismom nekdanjega vatikanskega nuncija v ZDA, nadškofa Carla Marie Viganoja, v katerem je ta Frančiška pozval k odstopu.

Poziv papežu k odstopu, objavljen ravno med Frančiškovim obiskom na Irskem, kjer Cerkev še posebej bremenijo desetletja zlorabljanja vernikov, je dogodek brez primere.

V pismu je konservativni škof, ki naj bi do papeža sicer gojil osebno zamero, zatrdil, da je Frančišek že vsaj leta 2013 vedel za obtožbe na račun spolnih zlorab ameriškega kardinala Theodorja McCarricka in ji prikrival. McCarrick je bil prvi kardinal po letu 1927 zaradi njih julija letos končno primoran odstopiti.

Nekdanjega washingtonskega nadškofa bremenijo, da je v 70. letih minulega stoletja spolno napadel mladoletnika, a njegov primer ni bil edini letošnji pretres v katoliški cerkvi v ZDA, ki si ni opomogla že vse od razkritja spolnih zlorab v časniku Boston Globe leta 2002.

Oktobra je moral namreč pod pritiski odstopiti tudi aktualni washingtonski nadškof, kardinal Donald Wuerl, saj so ga obtožili prikrivanja zlorab v zvezni državi Pensilvanija. Tamkajšnja velika porota je avgusta namreč razkrila seznam s 301 duhovnikom iz šestih škofij v tej državi, ki naj bi zlorabili več kot tisoč otrok, cerkveni vrh pa naj bi to desetletja sistematično prikrival.

Frančišek se je sicer pod pritiskom znašel že pred Viganojevim pismom in novo krizo v ZDA. Že januarja so ga kritizirali, ker je med obiskom v Čilu stopil v bran enemu izmed tamkajšnjih škofov, nadškofu Osorna Juanu Barrosu, čeprav so nanj letele obtožbe, da je prikrival zlorabe, ki jih je v 80. in 90. letih v njegovi škofiji zagrešil kasneje obsojeni duhovnik.

Papeževa drža v Čilu je bila po mnenju nekaterih morda posledica tega, da so ga v Vatikanu slabo pripravili na obisk. Kasneje se je moral papež opravičiti žrtvam zlorab, nato je v Čilu odredil tudi preiskavo, priznal, da je storil resne napake, in obljubil spremembe.

Maja mu je v Vatikanu vseh 34 čilskih škofov ponudilo odstop. Do oktobra jih je moralo položaj zapustiti sedem, med njimi inkriminirani Barros. V Čilu je zaradi spolnih zlorab otrok, zagrešenih od 60. let minulega stoletja, predmet preiskave 167 duhovnikov, škofov in laikov.

Katoliška cerkev je bila v krizi tudi v Avstraliji, kjer je moral julija s položaja nadškofa Adelaide odstopiti Philip Wilson. Zaradi prikrivanja dejanj pedofilskega duhovnika v 70. letih prejšnjega stoletja so ga obsodili na leto dni zaporne kazni, ki jo je lahko služil na domu.

Wilson je tako postal najvišji dostojanstvenik katoliške cerkve na svetu, obsojen zaradi prikrivanja spolnih zlorab duhovnikov. Ta mesec je sicer pravosodje ugodilo njegovi pritožbi in obsodbo razveljavilo.

V Nemčiji je škofovska konferenca septembra objavila poročilo o desetletjih spolnih zlorab otrok, iz katerega izhaja, da je med letoma 1946 in 2014 najmanj 1670 nemških klerikov zlorabilo skoraj 3700 mladoletnikov.

Podobno razkrije gre v prihodnosti pričakovati v Franciji, kjer so konec novembra zaradi prikrivanja pedofilije podrejenega mu duhovnika na pogojno zaporno kazen obsodili nekdanjega škofa Orleansa Andreja Forta, že prej pa je tamkajšnja škofovska konferenca napovedala ustanovitev komisije, ki bo raziskala zlorabe mladoletnikov.

V prihodnosti bi lahko pričakovali niz podobnih objav, čeprav se ta problem na primer v Afriki, pa tudi v nekaterih evropskih državah, kot je Italija, še vedno v veliki meri ignorira ali se mu skuša zmanjšati pomen.

To se je pokazalo tudi na oktobrski sinodi, posvečeni mladim, na kateri se je škofom v zaključnem dokumentu uspelo dogovoriti za zgolj nekaj ohlapnih stavkov, ki obljubljajo boljše preprečevanje zlorab. Pa še kljub temu je nekaj škofov glasovalo proti.

Po nekaterih medijskih ocenah naj bi sicer v ozadju razkritij pedofilskih afer konservativna struja v Cerkvi vodila napad na papeža, ki ji zaradi svojega zavzemanja za revne in migrante ter nekoliko blažjih besed na račun homoseksualcev, splava in ločencev, ni pogodu. In v to strujo sodi tudi k odstopu papeža kličoči Vigano.

Papež se je komentarja poziva k odstopu – verjetno tudi zaradi osebne zgodovine z nekdanjim nuncijem, ki segajo v čas njegovega obiska v ZDA leta 2015 – vzdržal, so ga pa našteti dogodki prisilili, da je po petih letih na čelu Cerkve sprejel doslej najodločnejšo odločitev glede pedofilskih škandalov.

Poleg tega, da se je avgusta v pismu vsem 1,2 milijarde katoliških vernikov opravičil in se pokesal za spolne zlorabe, je od 21. do 24. februarja prihodnje leto sklical zasedanje predsednikov vseh škofovskih konferenc o zaščiti otrok v katoliški cerkvi.

To srečanje, čeprav z njega po navedbah poznavalcev niti ni pričakovati konkretnih sklepov, bo prelomno, saj bo zgodovina po njem merila Frančiškov pontifikat.

Povezane teme

cerkev, papež, pedofilija
Aktualno

V ZDA aretirali 1700 vpletenih v širjenje pedofilije na spletu

Ameriško pravosodno ministrstvo je v torek sporočilo, da so med dvomesečno policijsko operacijo, ki je potekala po celotnem ozemlju ZDA, aretirali 1700 oseb, osumljenih širjenja spletne pedofilije. V operaciji “zlomljeno srce” so aretirali osebe, ki so na spletu širile otroško pornografijo, pa tudi tiste, ki so te strani uporabljali.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Kranjec v boju za prve ameriške stopničke

V Beaver Creeku so s precejšnjimi težavami spravili pod streho 1. vožnjo drugega veleslaloma sezone svetovnega pokala alpskih smučarjev. Najhitrejši je bil domačin Tommy Ford (1:16,40). Na drugem in tretjem mestu sta Norvežana Leif Kristian Nestvold-Haugen (+0,20) in Henrik Kristoffersen (+0,23). Žan Kranjec je zasedel peto mesto (0,71).

Aktualno

Pojedel 120.000 dolarjev vredno banano

Moški si je v soboto na umetniškem sejmu v Miamiju privoščil drag prigrizek – pojedel je banano, ki je bila z lepilnim trakom pritrjena na steno galerije. Banana je bila v resnici umetniško delo italijanskega umetnika Maurizia Cattelana, ki je umetnino pod naslovom Komik prodal za 120.000 dolarjev (108.500 evrov).