Karadžiću zvišali kazen in ga obsodili na dosmrtni zapor

Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću kazen za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH povišal na dosmrtni zapor. Presodil je, da obsodba na 40 let zapora, ki so mu jo prisodili na prvi stopnji, ni bila zadostna.

Prizivni senat je potrdil skoraj vse elemente sodbe na prvi stopnji, ko je sedaj 73-letnega Karadžića haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice in ga obsodilo na 40 let zapora.

Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH leta 1992.

Tudi prizivni senat ga na podlagi pritožbe tožilstva ni spoznalo za krivega za genocid v tem primeru. Strinjal pa se je s tožilstvom, da obsodba na 40 let zapora ne ustreza teži Karadžićevih zločinov, je danes povedal predsedujoči senatu Vagn Joensen, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pred tem je v izreku pravnomočne sodbe povedal, da je prizivni senat zavrnil vse točke pritožbe obrambe, ki jih je med drugim vložila zaradi pristranskosti sodišča in nepravičnega sojenja, ker zanje ni predložila dokazov.

Na dosmrtni zapor, tudi zaradi genocida v Srebrenici, je bil na haaškem sodišču obsojen tudi tesni sodelavec Karadžića, nekdanji vojaški voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki se je na sodbo prav tako pritožil.

Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih decembra 2017 končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.

Po 13 letih na begu so ga prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Obe stranki sta se na sodbo pritožili leta 2016.

Povezane teme

Haaško sodišče, Radovan Karadžić, vojni zločini

Rubrika Aktualno

Aktualno

Ikea v Ljubljani se bo odprla v začetku prihodnjega leta

Švedski pohištveni velikan Ikea prve trgovine v Ljubljani še ne bo odprl letos. Kot so pojasnili v Ikei, točnega datuma odprtja še nimajo, pričakujejo pa, da bodo na sprejem prvih obiskovalcev pripravljeni v prvih mesecih prihodnjega leta. Družba je sicer v fazi zaposlovanja, z izkazanim zanimanjem za delovna mesta pa so zelo zadovoljni.

Aktualno

Vreme: Zvečer deževno, možne tudi nevihte

Zvečer in ponoči bo večinoma oblačno, spet bo pogosteje deževalo po vsej Sloveniji, sprva bodo tudi nevihte. Meja sneženja se bo ponoči spustila do okoli 1500 metrov nad morjem. Prehodno bo zapihal severni veter, na Primorskem burja, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Aktualno

Ivanu Galetu grozi izredna odpoved z delovnega mesta

Uslužbenca zavoda za blagovne rezerve Ivana Galeta so po informacijah Televizije Slovenija (TVS) danes dopoldne poklicali k direktorju zavoda Tomiju Rumpfu na zagovor pred izredno odpovedjo zaposlitve. Med drugim naj bi mu očitali sklepanje domnevno škodljivih pogodb pri nabavah zaščitne medicinske opreme in neustrezno komunikacijo z mediji.

Aktualno

Ljubljanska univerza poziva ministrstvo naj kot nadomestilo za maske za profesorje omogoči vsaj pregrade iz pleksi stekla

Na ljubljanski univerzi opozarjajo, da je obvezna uporaba mask za profesorje na predavanjih po spremenjenih smernicah, ki jo zapoveduje nov odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja covida-19, praktično neizvedljiva. O tem so obvestili pristojno ministrstvo in ga pozvali, naj kot nadomestilo za maske omogoči vsaj pregrade iz pleksi stekla.