Slovenske kokoši znesejo povprečno 1,1 milijona jajc na dan, samooskrba z jajci je 90-odstotna

Slovenske kokoši znesejo povprečno 1,1 milijona jajc na dan, samooskrba z jajci je 90-odstotna

Jajca bodo ta konec tedna, ko kristjani praznujejo veliko noč, zagotovo v ospredju. V tem času se namreč tradicionalno preobrazijo v pirhe, obarvana jajca. V Sloveniji jih imamo dovolj, stopnja samooskrbe z jajci je namreč 90-odstotna. Kokoši znesejo povprečno 1,1 milijona jajc na dan, so pred veliko nočjo izračunali na statističnem uradu.

Rejci perutnine v Sloveniji so sicer lani redili 1,9 milijona kokoši nesnic, te so na dan znesle povprečno 1,1 milijona jajc. Prebivalec Slovenije je sicer v letu 2017 v povprečju porabil 192 jajc.

Stopnja samooskrbe z jajci je v Sloveniji visoka, v letu 2017 je bila 90-odstotna. “To pomeni, da lahko z domačo proizvodnjo jajc skoraj v celoti pokrijemo domače potrebe (potrošnjo za krmo, hrano in potrošnjo v industriji),” so poudarili na uradu in dodali, da jajc vsako leto precej več izvozimo kot uvozimo.

Slovenija je lani izvozili za 4,4 milijona evrov jajc, uvozila pa jih je za 1,7 milijona evrov. Največ jih izvozimo na Hrvaško, največ pa jih uvozimo iz Litve. “Uvoz jajc je izrazito odvisen od sezone, ta sezona pa je praviloma vedno marca ali aprila. V marcu 2018 smo uvozili 25 odstotkov letnega uvoza jajc,” so dodali.

Med jedmi, ki ta teden ne smejo manjkati na velikonočno pogrnjeni mizi, je tudi šunka. Trgovci tako kot za jajca opažajo, da se v tem času predvsem poveča tudi povpraševanje po prekajeni šunki. Slovenija ima sicer nizko stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom, v letu 2017 smo po izračunih statistikov 38 odstotkov doma porabljene svinjine tudi pridelali doma.

Slovenija je tako pri oskrbi s svinjskim mesom precej odvisna od uvoza. Lani smo namreč vrednostno gledano uvozili 10-krat več svinjine kot smo je izvozili. Če smo največ svinjine izvozili na Hrvaško (za 3,6 milijona evrov), pa smo je največ uvozili iz Avstrije (za 33,4 milijona evrov). Prebivalec Slovenije je sicer v letu 2017 v povprečju porabil 37,6 kilograma svinjine.

Na nizko stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom so nedavno opozorili v gospodarsko interesnem združenju Mesne industrije Slovenije. “V Sloveniji je samooskrba s svinjino zgolj nekaj nad tridesetodstotna, zato smo pomembno odvisni od uvoza in dogajanja na globalnem trgu,” so opozorili in kot negativno posledico tega navedli visok dvig odkupnih cen svinjine.

Borzne cene prašičjega mesa so se dvignile za 30 odstotkov, posamezni deli mesa tudi do 60 odstotkov, so navedli in pojasnili, da so bile cene prašičjega mesa na surovinskem trgu zadnji dve leti stabilne, temu so bile prilagojene tudi prodajne cene.

Višje borzne cene se bodo odrazile tudi v trgovinah, kjer podrobnosti sicer ne navajajo. V Mercatorju so denimo za STA pojasnili, da so njihovi dobavitelji napovedali nekoliko višje cene, višje nabavne cene pa se bodo poznale tudi pri ceni mesnih izdelkih iz prašičjega mesa. Kot so dodali, cene prilagajajo razmeram na trgu, v primeru podražitve surovin pri dobaviteljih maloprodajne cene spremenijo največ za toliko, kolikor so se spremenile cene izdelkov vsakega dobavitelja, na račun lastne marže pa tudi manj.

V Tušu so medtem pojasnili, da bo glede na najave dobaviteljev prišlo do dviga cen s strani dobaviteljev tudi pri maloprodajnih cenah svinjskega mesa. Dvig cen svinjskega mesa na borzah so opazili tudi v Lidlu Slovenija, kjer so navedli le, da bodo še naprej delovali v skladu njihove zaveze, da kupcem zagotavljajo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, obenem pa svoje cene oblikujejo glede gibanje cen na trgu, zato lahko napovejo nekaj premikov cen v prihodnje.

Scroll to top
Skip to content