V letu 2017 v Sloveniji 47 smrti zaradi prepovedanih drog

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil publikacijo o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji za leto 2017 in prvo polovico leta 2018. V letu 2017 so v Sloveniji zabeležili 47 smrti, povezanih z uporabo prepovedanih drog. Skupna sredstva za reševanje problematike drog pa NIJZ ocenjuje na skoraj 10,5 milijona evrov.

V letu 2017 je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za programe na področju zasvojenosti s prepovedanimi drogami namenilo 3.264.467,70 evra. Skupen znesek za reševanje problematike drog pa NIJZ ocenjuje na 10.420.376,85 evra.

Leta 2017 več smrti zaradi prepovedanih drog kot leto prej

V obdobju od leta 2013 beležijo trend naraščanj števila umrlih. V letu 2017 so v Sloveniji po podatkih NIJZ zabeležili 47 smrti, povezanih z uporabo prepovedanih drog, kar je sedem več kot v letu 2016. Eden umrli je bil v letu 2017 star 15-19 let, štirje 20-24, po šest pa v starosti 25-29 in 30-34 let. V starosti 35-39 let je bilo osem umrlih v letu 2017 in šest v starosti 40-44, med umrlimi je bilo tudi 16 starejših od 45 let.

Med umrlimi vsa leta prevladujejo moški, v letu 2017 jih je bilo 79 odstotkov. Kot so pojasnili, je bilo 79 odstotkov smrti toskikološko potrjenih. Predlani je večino smrti povzročila zastrupitev s heroinom, in sicer 18, 14 jih je umrlo zaradi zastrupitve s kokainom. V letu 2017 zabeležili kar sedem smrti zaradi drugih sintetičnih opioidov. Dve tretjini smrti sta nastopili zaradi nenamerne zastrupitve, osem zastrupitev pa je bilo namernih. Večina smrti se zgodi v domačem okolju.

Policija je v letu 2017 zaznala 1998 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Konoplja je tista prepovedana droga, s katero je povezanih največ prekrškov s področja prepovedanih drog, sledijo ji kokain, heroin in amfetamin, so navedli v publikaciji.

Najbolj pogosto je zdravljenje zaradi opioidov

Anketa o programu zdravljenja je pokazala, da je 211 oseb ali 86,4 odstotka v letu 2017 prvič ali ponovno vstopilo v program zdravljenja odvisnosti zaradi težav z opioidi, 15 oseb oz šest odstotkov je kot razlog vstopa v program navedlo težave s konopljo, 11 oseb težave s kokainom, tri osebe težave z drugimi stimulansi, ostali so navedli druge droge. Po večletnem naraščanju odstotka tistih, ki so v program zdravljenja vstopali zaradi težav s konopljo, se je v letu 2016 ta znižal, v letu 2017 pa ponovno nekoliko zvišal.

Najpogostejša prepovedana droga, ki so jo odkrili pri obravnavanih bolnikih, je bil tudi v letu 2017 kanabis (THC), in sicer v 59 primerih. Obravnavali so tudi nekaj zastrupitev s hašiševim oljem, predvsem pri starejših osebah s kroničnimi boleznimi. Kanabis je vse od leta 2011 najpogostejša droga, zaradi katere so bolnike obravnavali v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo v Ljubljani.

Več kot 40 odstotkov vprašanih 17-letnikov že uporabilo konopljo

Podatki raziskave o uporabi drog, ki so jo prvič izvedli med 17-letnimi dijaki, kažejo, da je konopljo že kdaj v življenju uporabilo 42,5 odstotka vprašanih 17-letnikov, delež uporabe pa je višji med fanti kot med dekleti.

Med študenti Univerze v Ljubljani pa so izvedli spletno anketo o uporabi novih psihoaktivnih snovi. Nove psihoaktivne snovi je že kdaj v življenju uporabilo 12 odstotkov anketiranih študentov.

Javna agencija RS za varnost prometa je v letu 2016 izvedla spletno anketo o uporabi drog in alkohola med vozniki, v katero je bilo zajetih 3026 oseb. Po podatkih ankete je v zadnjih 12 mesecih pod vplivom drog vozilo pet odstotkov anketiranih. Med njimi je bilo več moških kot žensk.

V boj proti odvisnosti tudi z dvema novima zakonoma

Kot so navedli na NIJZ je v veljavi Resolucija o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014-2020. Krovni cilj nacionalnega programa je zmanjšati in omejiti škodo, ki jo za posameznika, družino in družbo predstavlja raba prepovedanih drog.

V boju proti odvisnosti so na NIJZ izpostavili dva nova zakona. Leta 2017 je začel veljati zakon o probaciji, izvajanje probacijskih nalog pa se je začelo v letu 2018. Probacija si prizadeva za odvračanje od kaznivih dejanj in s tem k doseganju nižje stopnje povratništva ter večji vključenosti oseb v skupnosti.

Istega leta je prav tako stopil v veljavo zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je pomembno zmanjšal izpostavljenost tobačnih in drugih izdelkov v oglaševanju. Delež kadilcev se je znižal v obdobju pred začetkom veljave zakona, ni pa se spremenil v prvih 12 mesecih veljave zakona, so navedli na NIJZ.

Slovenija je po oceni NIJZ relativno dobro pokrita s programi zmanjševanja škode na področju drog, ki potekajo
v obliki dnevnih centrov, mobilnih enot in terenskega dela.

Povezane teme

droge, nijz, Slovenija, zdravstvo

Rubrika Aktualno

Aktualno

Vložek je bil prevelik, da OI v Tokiu letos ne bi bilo

Predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) so na video konferenci Mednarodnega združenja športnih novinarjev (AIPS) znova zatrdili, da za olimpijske igre v Tokiu, ki so bile zaradi pandemije novega koronavirusa iz lanskega prestavljene na letošnje poletje, nimajo drugega načrta, kot da jih izvedejo z odprtjem 23. julija.

Aktualno

Bo Hrvaška res zgradila odlagališče za radioaktivne odpadke iz NEK na potresno ogroženi lokaciji?

Hrvaški sklad za financiranje razgradnje nuklearne elektrarne Krško (Nek) je danes sporočil, da objekti v nekdanji vojašnici Čerkezovac, kjer nameravajo urediti hrvaško odlagališče radioaktivnih odpadkov, v decembrskem uničujočem potresu niso bilo poškodovani. Potres je obudil nasprotovanje odlagališču v delu javnosti v BiH in na Hrvaškem.