Papež Frančišek razburil katolike na Hrvaškem

Izjava papeža Frančiška o dodatnem preverjanju zgodovinskih dejstev za kanonizacijo nekdanjega hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca so razburile Cerkev in vernike na Hrvaškem. Papežu najbolj zamerijo del izjave, ko je dejal, da se bo pred končno odločitvijo o Stepincu dodatno posvetoval s srbskim patriarhom Irinejem.

Papež Frančišek je po vrnitvi z obiska v Severni Makedoniji v torek novinarjem na letalu povedal, da v Vatikanu še preučujejo nekatere dele Stepinčevega življenja, da bi prišli do resnice, preden se bo dokončno odločil o razglasitvi blaženega kardinala za svetnika.

Papež je dejal, da v postopku kanonizacije še obstajajo nekatere “nejasne zgodovinske točke” o Stepincu, ki je bil razglašen za blaženega zaradi svoje visoke stopnje moralnosti.

Kot je dejal, je ugotovil, da je tudi po sklenitvi dela mešane komisije hrvaške katoliške cerkve in srbske pravoslavne cerkve o Stepincu, treba za pomoč prositi Irineja, za katerega je dejal, da je “veliki patriarh”. “Čemu bi služila razglasitev za svetnika, če resnica ni jasna,” je dejal papež.

Na Hrvaškem je slišati ocene, da papeževe besede pomenijo, da kanonizacije Stepinca ne bo v njegovem pontifikatu. Potem ko je papež Janez Pavel II. leta 1998 razglasil Stepinca za blaženega, so bili v Zagrebu sicer prepričani, da je kanonizacija “gotova stvar”.

Katolike na Hrvaškem so najbolj prizadele papeževe besede o “velikem patriarhu Irineju”, iz katerih sklepajo, da kanonizacije Stepinca ne bo brez blagoslova srbske pravoslavne cerkve.

Irineju očitajo, da je “dokazani velikosrbski nacionalist”, pri čemer navajajo njegove številne izjave, med njimi tisto, da je “Srbija vsepovsod, kjer živijo Srbi”. Zamerijo mu tudi, da je blagoslovil srbske tanke pred napadom na Hrvaško in povzdigoval vojnega zločinca Ratka Mladića ter kritiziral katoliško cerkev na Hrvaškem, vključno s Stepincem, zaradi podpore ustaškem režimu med drugo svetovno vojno.

Po drugi strani je na Hrvaškem iz cerkvenih in laičnih krogov slišati tudi, da je treba papeževe izjave jemati v duhu ekumenizma in poskusov združevanja vseh kristjanov. Menijo, da kanonizacija Stepinca ni pod vprašanjem, ne glede na to, kdaj bo dokončno sprejeta.

Medtem je zagrebško-ljubljanski mitropolit Porfirije Perić povedal, da srbska pravoslavna cerkev na noben način ne sodeluje pri odločitvi o kanonizaciji Stepinca. Kot splošno znano je izpostavil, da je razglasitev Stepinca za svetnika izrecno v rokah katoliške cerkve.

“Mi smo napačni naslov. Po vsem sodeč gre za jezo, ki je usmerjena proti Vatikanu, kar ni enostavno za povedati. Bolj enostavno je z zamenjavo tez kazati prstom na drugega,” je povedal za hrvaško tiskovno agencijo Hina. Izrazil je razumevanje za nezadovoljstvo katoliških vernikov in dodal, da ni treba biti jezen na pravoslavno cerkev.

Stepinac je prevzel vodenje zagrebške nadškofije leta 1937. Po razglasitvi Neodvisne države Hrvaške (NDH) je navdušeno pozdravil novo hrvaško državo, a je kmalu potem tudi kritiziral nasilje, ki ga je proti Srbom in Judom načrtno izvajal ustaški režim. Bil je tudi zaprisežen nasprotnik komunistov.

Jugoslovanske oblasti so ga leta 1946 obsodile na 16 let zapora na podlagi obtožb o sodelovanju z ustaškim režimom. Po petih letih v zaporu v Lepoglavi je bil pogojno izpuščen, a je ostal pod strogim nadzorom jugoslovanskih oblasti. Vatikan je imenoval Stepinca za kardinala leta 1953. Umrl je leta 1960, na Hrvaškem pa velja za enega najbolj priljubljenih katoliških duhovnikov.

Povezane teme

hrvaška, papež frančišek
Aktualno

Ena največjih hrvaških iskalnih akcij na morju in kopnem: Na Mljetu še vedno iščejo pogrešano Domžalčanko

Na hrvaškem otoku Mljet že skoraj mesec dni iščejo 63-letno slovensko državljanko Almo Novljan, za katero se je 25. junija izgubila vsaka sled. Po obsežni iskalni akciji v prvih tednih po njenem izginotju je sedaj iskanje manj intenzivno. Domžalčanko iščejo uslužbenci Nacionalnega parka Mljet in lokalni gorski reševalci v okviru rednih nalog.

Aktualno

V Umagu Slovencem kradejo avtomobile, kolesa in denar

Neznani storilci so minuli konec tedna na območju Umaga vlomili v dve počitniški hiši in ukradli dva avtomobila. Slovenske lastnike so pri tem oškodovali za več deset tisoč evrov, je danes sporočila hrvaška policija. Iščejo tudi tatove, ki so noč pred tem na omenjenem območju slovenskima državljanoma ukradli štiri kolesa.

Aktualno

Zdravniki se borijo za njeno življenje: Blizu Zadra huje poškodovana Slovenka, ki je z jarnice padla v morje

Pri otoku Sestrunj blizu Zadra je v soboto popoldne padla z jadrnice slovenska državljanka. Ženska je bila v nesreči huje poškodovana, so danes sporočili s hrvaškega ministrstva za morje, promet in infrastrukturo. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico v Zadru, kjer se po poročanju spletnega portala index.hr zdravniki še borijo za njeno življenje.

Aktualno

Ali lahko Hrvaška spet obudi zlata leta nudističnega turizma?

Hrvaška jadranska obala je dolgo veljala za priljubljeno turistično destinacijo za turiste, ki so želeli na dopustu odvreči vsa oblačila, vendar so v zadnjih letih zaprli kar nekaj nudističnih kampov, saj nudizem med mladimi ni priljubljen. Francoska tiskovna agencija AFP je zato preverila, ali lahko Hrvaška obudi zlata leta nudističnega turizma.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Vreme: Še naprej bo jasno

Ponoči se bo postopno precej zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem ponekod ob šibki burji do 24 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Aktualno

Kitajci omejili dostop do mariborskega letališča

Kitajski lastniki Aerodroma Maribor so po poročanju medijev omejili dostop do mariborskega letališča, ki je od četrtka v upravljanju državne družbe DRI. Ob vhodu na parkirišče letališkega terminala so namestili opozorilne table, da gre za zemljišče v zasebni lasti, prehod in parkiranje pa da nista dovoljena.

Aktualno

Na mejnih prehodih nastajajo kolone

Na podravski avtocesti med Zaklom in mejnim prehodom Gruškovje je proti Hrvaški nastal zastoj, kolona vozil je dolga dva kilometra. Na Gruškovju avtomobili na vstop čakajo pol ure, za izstop pa od ene do dveh ur. Čakalne dobe so tudi na mejnih prehodih Sečovlje, Dragonja, Sočerga, Jelšane, Metlika in Obrežje.

Aktualno

ZDA zadovoljne s prizadevanji Mehike za zajezitev migracij

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je po srečanju z mehiškim kolegom Louisom Ebrardom v Ciudad de Mexicu priznal, da je Mehika napredovala v prizadevanjih za zmanjšanje prihoda migrantov, ki so na poti v ZDA. Izrazil je upanje, da bo Salvador, kamor je v nedeljo odpotoval iz Mehike, uspel zajeziti plimo migrantov proti ZDA.