Papež Frančišek razburil katolike na Hrvaškem

Izjava papeža Frančiška o dodatnem preverjanju zgodovinskih dejstev za kanonizacijo nekdanjega hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca so razburile Cerkev in vernike na Hrvaškem. Papežu najbolj zamerijo del izjave, ko je dejal, da se bo pred končno odločitvijo o Stepincu dodatno posvetoval s srbskim patriarhom Irinejem.

Papež Frančišek je po vrnitvi z obiska v Severni Makedoniji v torek novinarjem na letalu povedal, da v Vatikanu še preučujejo nekatere dele Stepinčevega življenja, da bi prišli do resnice, preden se bo dokončno odločil o razglasitvi blaženega kardinala za svetnika.

Papež je dejal, da v postopku kanonizacije še obstajajo nekatere “nejasne zgodovinske točke” o Stepincu, ki je bil razglašen za blaženega zaradi svoje visoke stopnje moralnosti.

Kot je dejal, je ugotovil, da je tudi po sklenitvi dela mešane komisije hrvaške katoliške cerkve in srbske pravoslavne cerkve o Stepincu, treba za pomoč prositi Irineja, za katerega je dejal, da je “veliki patriarh”. “Čemu bi služila razglasitev za svetnika, če resnica ni jasna,” je dejal papež.

Na Hrvaškem je slišati ocene, da papeževe besede pomenijo, da kanonizacije Stepinca ne bo v njegovem pontifikatu. Potem ko je papež Janez Pavel II. leta 1998 razglasil Stepinca za blaženega, so bili v Zagrebu sicer prepričani, da je kanonizacija “gotova stvar”.

Katolike na Hrvaškem so najbolj prizadele papeževe besede o “velikem patriarhu Irineju”, iz katerih sklepajo, da kanonizacije Stepinca ne bo brez blagoslova srbske pravoslavne cerkve.

Irineju očitajo, da je “dokazani velikosrbski nacionalist”, pri čemer navajajo njegove številne izjave, med njimi tisto, da je “Srbija vsepovsod, kjer živijo Srbi”. Zamerijo mu tudi, da je blagoslovil srbske tanke pred napadom na Hrvaško in povzdigoval vojnega zločinca Ratka Mladića ter kritiziral katoliško cerkev na Hrvaškem, vključno s Stepincem, zaradi podpore ustaškem režimu med drugo svetovno vojno.

Po drugi strani je na Hrvaškem iz cerkvenih in laičnih krogov slišati tudi, da je treba papeževe izjave jemati v duhu ekumenizma in poskusov združevanja vseh kristjanov. Menijo, da kanonizacija Stepinca ni pod vprašanjem, ne glede na to, kdaj bo dokončno sprejeta.

Medtem je zagrebško-ljubljanski mitropolit Porfirije Perić povedal, da srbska pravoslavna cerkev na noben način ne sodeluje pri odločitvi o kanonizaciji Stepinca. Kot splošno znano je izpostavil, da je razglasitev Stepinca za svetnika izrecno v rokah katoliške cerkve.

“Mi smo napačni naslov. Po vsem sodeč gre za jezo, ki je usmerjena proti Vatikanu, kar ni enostavno za povedati. Bolj enostavno je z zamenjavo tez kazati prstom na drugega,” je povedal za hrvaško tiskovno agencijo Hina. Izrazil je razumevanje za nezadovoljstvo katoliških vernikov in dodal, da ni treba biti jezen na pravoslavno cerkev.

Stepinac je prevzel vodenje zagrebške nadškofije leta 1937. Po razglasitvi Neodvisne države Hrvaške (NDH) je navdušeno pozdravil novo hrvaško državo, a je kmalu potem tudi kritiziral nasilje, ki ga je proti Srbom in Judom načrtno izvajal ustaški režim. Bil je tudi zaprisežen nasprotnik komunistov.

Jugoslovanske oblasti so ga leta 1946 obsodile na 16 let zapora na podlagi obtožb o sodelovanju z ustaškim režimom. Po petih letih v zaporu v Lepoglavi je bil pogojno izpuščen, a je ostal pod strogim nadzorom jugoslovanskih oblasti. Vatikan je imenoval Stepinca za kardinala leta 1953. Umrl je leta 1960, na Hrvaškem pa velja za enega najbolj priljubljenih katoliških duhovnikov.

Povezane teme

hrvaška, papež frančišek
Aktualno

Hrvaško obalo zajela ena najmočnejših letošnjih neurij: zaradi visoke plime poplavljeni številni kraji

Hrvaško obalo so v torek zajela ena najmočnejših letošnjih neurij. Jugo, ki je ponekod dosegel zgodovinsko rekordne hitrosti, je na morju povzročal visoke valove, na kopnem pa ruval drevesa in poškodoval poslopja. Zaradi dežja in plimovanja so poplavljeni številni obalni kraji od Istre do Dalmacije, pa tudi znamenita Dioklecijanova palača v Splitu.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Na francosko obalo morje dnevno naplavlja 5-kilogamske zavoje kokaina, policija pa mora odganjati iskalce “sreče”, ki bi radi na hitro obogateli

Francoske oblasti so zaprle več plaž na jugozahodu Francije, na katere morje že od sredine oktobra naplavlja zavoje kokaina. Naplavilo ga je že več kot tono, izvor skrivnostnih zavojev z mamilom pa za zdaj ostaja neznanka. Policija svari, da je kokain zaradi izjemne čistosti zelo nevaren, hkrati pa odganja iskalce “sreče”, ki upajo na najdbo.