Papež Frančišek razburil katolike na Hrvaškem

Izjava papeža Frančiška o dodatnem preverjanju zgodovinskih dejstev za kanonizacijo nekdanjega hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca so razburile Cerkev in vernike na Hrvaškem. Papežu najbolj zamerijo del izjave, ko je dejal, da se bo pred končno odločitvijo o Stepincu dodatno posvetoval s srbskim patriarhom Irinejem.

Papež Frančišek je po vrnitvi z obiska v Severni Makedoniji v torek novinarjem na letalu povedal, da v Vatikanu še preučujejo nekatere dele Stepinčevega življenja, da bi prišli do resnice, preden se bo dokončno odločil o razglasitvi blaženega kardinala za svetnika.

Papež je dejal, da v postopku kanonizacije še obstajajo nekatere “nejasne zgodovinske točke” o Stepincu, ki je bil razglašen za blaženega zaradi svoje visoke stopnje moralnosti.

Kot je dejal, je ugotovil, da je tudi po sklenitvi dela mešane komisije hrvaške katoliške cerkve in srbske pravoslavne cerkve o Stepincu, treba za pomoč prositi Irineja, za katerega je dejal, da je “veliki patriarh”. “Čemu bi služila razglasitev za svetnika, če resnica ni jasna,” je dejal papež.

Na Hrvaškem je slišati ocene, da papeževe besede pomenijo, da kanonizacije Stepinca ne bo v njegovem pontifikatu. Potem ko je papež Janez Pavel II. leta 1998 razglasil Stepinca za blaženega, so bili v Zagrebu sicer prepričani, da je kanonizacija “gotova stvar”.

Katolike na Hrvaškem so najbolj prizadele papeževe besede o “velikem patriarhu Irineju”, iz katerih sklepajo, da kanonizacije Stepinca ne bo brez blagoslova srbske pravoslavne cerkve.

Irineju očitajo, da je “dokazani velikosrbski nacionalist”, pri čemer navajajo njegove številne izjave, med njimi tisto, da je “Srbija vsepovsod, kjer živijo Srbi”. Zamerijo mu tudi, da je blagoslovil srbske tanke pred napadom na Hrvaško in povzdigoval vojnega zločinca Ratka Mladića ter kritiziral katoliško cerkev na Hrvaškem, vključno s Stepincem, zaradi podpore ustaškem režimu med drugo svetovno vojno.

Po drugi strani je na Hrvaškem iz cerkvenih in laičnih krogov slišati tudi, da je treba papeževe izjave jemati v duhu ekumenizma in poskusov združevanja vseh kristjanov. Menijo, da kanonizacija Stepinca ni pod vprašanjem, ne glede na to, kdaj bo dokončno sprejeta.

Medtem je zagrebško-ljubljanski mitropolit Porfirije Perić povedal, da srbska pravoslavna cerkev na noben način ne sodeluje pri odločitvi o kanonizaciji Stepinca. Kot splošno znano je izpostavil, da je razglasitev Stepinca za svetnika izrecno v rokah katoliške cerkve.

“Mi smo napačni naslov. Po vsem sodeč gre za jezo, ki je usmerjena proti Vatikanu, kar ni enostavno za povedati. Bolj enostavno je z zamenjavo tez kazati prstom na drugega,” je povedal za hrvaško tiskovno agencijo Hina. Izrazil je razumevanje za nezadovoljstvo katoliških vernikov in dodal, da ni treba biti jezen na pravoslavno cerkev.

Stepinac je prevzel vodenje zagrebške nadškofije leta 1937. Po razglasitvi Neodvisne države Hrvaške (NDH) je navdušeno pozdravil novo hrvaško državo, a je kmalu potem tudi kritiziral nasilje, ki ga je proti Srbom in Judom načrtno izvajal ustaški režim. Bil je tudi zaprisežen nasprotnik komunistov.

Jugoslovanske oblasti so ga leta 1946 obsodile na 16 let zapora na podlagi obtožb o sodelovanju z ustaškim režimom. Po petih letih v zaporu v Lepoglavi je bil pogojno izpuščen, a je ostal pod strogim nadzorom jugoslovanskih oblasti. Vatikan je imenoval Stepinca za kardinala leta 1953. Umrl je leta 1960, na Hrvaškem pa velja za enega najbolj priljubljenih katoliških duhovnikov.

Povezane teme

hrvaška, papež frančišek
Aktualno

Kolinda ga je spet pihnila

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović rada izpostavlja negativne plati nekdanjega jugoslovanskega sistema. Njen zadnji poskus pa se je izkazal kot spodrsljaj. Dejala je namreč, da je bila pesem Došel bum doma (Pod brajde) zaradi svoje domoljubnosti v nekdanji Jugoslaviji prepovedana. A pesem je nastala desetletje po razpadu Jugoslavije.

Aktualno

Slovenijo na lestvici ekonomske svobode prehitela tudi Hrvaška

Slovenija se je na lestvici ekonomske svobode, ki jo danes objavljata inštitut Visio iz Slovenije in inštitut Fraser iz Kanade, tudi letos uvrstila na 67. mesto med 162 državami in ozemlji, čeprav je minimalno povečala obseg ekonomske svobode. Slovenijo je letos prehitela Hrvaška, ki se je zavihtela na 56. mesto iz 73. mesta preteklo leto.

Rubrika Aktualno

Aktualno
Kemis

V Kemisu spet poteka vse po starem

V Kemisovem obratu na Vrhniki po tem, ko je ministrstvo za okolje in prostor prejšnji teden odpravilo odločbo inšpektorata za okolje in prostor, krepijo obseg proizvodnje. “Delamo, kolikor dobimo terminov v tujini,” je za STA pojasnil direktor podjetja Boštjan Šimenc. Na delo so se vrnili vsi Kemisovi delavci.