Šarec razmišlja o možnosti vezave zaupnice na proračunske dokumente

Premier Marjan Šarec razmišlja o možnosti vezave zaupnice v DZ na predlog proračuna za prihodnji dve leti, so po današnjem srečanju, na katerem je beseda tekla o razrezu proračuna, povedali koalicijski partnerji. Gre za manjšinsko vlado in logično je, da premier z zaupnico preveri podporo, meni vodja poslancev LMŠ Brane Golubović.

Spomnil je, da manjšinska vlada v DZ pri proračunu potrebuje 46 glasov za primer, da državni svet na zakon o izvrševanju proračuna vloži veto. Z zaupnico bi predsednik vlade preveril podporo koalicije in morda tudi kakšnega zunajkoalicijskega partnerja, je v izjavi novinarjem povedal Golubović.

Koalicija je sicer sklenila dogovor o sodelovanju z Levico, ki pa bo o sodelovanju z vlado razpravljala prav v soboto.

Koalicijski partnerji so se danes strinjali, da bo sprejemanje proračuna jeseni ena najzahtevnejših nalog koalicije oz. najpomembnejše vprašanje v političnem prostoru.

“Še zlasti, če bo premier na dokumente vezal zaupnico,” je danes v izjavi ocenil vodja poslancev SMC Igor Zorčič in spomnil, da so manjšinska vlada. “Glede na to, da so že v koaliciji želje večje od zmogljivosti, lahko pričakujemo, da bo teh želja še več, ko se bodo iskali dodatni glasovi,” je ugotovil Zorčič.

Po njegovih navedbah so danes ugotovili, da so želje ministrov nezadovoljene. SD je tako izpostavila kulturni evro, ki je blizu tudi SMC, v domeni ministra za finance in ministra za kulturo pa je, da se o tem poskušata dogovoriti.

Vodja poslancev SD Matjaž Han je na vprašanje, ali so o proračunu enotni, odgovoril, da so “v tej sobi hitro enotni, treba pa je priti še v DZ”.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je po koalicijskem srečanju povedal, da danes niso govorili o številkah, pač pa o postopku sprejemanja proračuna. Po njegovem mnenju se bo premier verjetno odločil za vezavo zaupnice na predlog proračuna zato, da tako potrdi, da ima še zaupanje koalicijskih partnerjev in zunanje koalicijske partnerice Levice.

Vlada je razrez proračunskih odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih za leti 2020 in 2021 v okviru že prej zakoličene zgornje meje dovoljenih odhodkov potrdila minuli teden. Finančni minister Andrej Bertoncelj je priznal, da je bilo za 600 milijonov evrov več zahtev in želja, a se je vlada soglasno odločila, da ostane v začrtanem okviru.

Pred nekaj dnevi je fiskalni svet v luči javnofinančnih podatkov za prvo četrtletje in sprejemanja proračunov za 2020 in 2021 spet ocenil, da zahteva krepitev makroekonomskih tveganj večjo previdnost pri vodenju fiskalne politike. Opozoril je, da je pri trenutnih predlogih premalo poudarka na njihovih učinkih za javne finance, predvsem z dolgoročnega vidika.

Povezane teme

Marjan Šarec, proračun, Slovenija
Aktualno

Slovenska vojska načrtuje nabavo 14 oklepnikov

Potrebo po nakupu 14 lahkih oklepnih vozil 6X6 je izrazila Slovenska vojska. Trenutno ima 85 teh vozil, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega obrambnega sistema. To hrbtenico pa je po oceni Slovenske vojske treba vzdrževati, glede na to, da do nakupa oklepnikov 8×8 še nekaj časa ne bo prišlo, je na seji DZ povedal obrambni minister Karl Erjavec.

Aktualno

Bencin in dizel opolnoči cenejša

Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo na bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest s torkom pocenil za 2,3 centa na 1,271 evra za liter. Cena dizelskega goriva bo v prihodnjem 14-dnevnem obdobju nižja za 0,8 centa in bo znašala 1,255 evra, je razvidno iz objave na spletni strani gospodarskega ministrstva.

Rubrika Aktualno

Aktualno
Jean-Claude Juncker Boris Johnson

Bo EU znova odobrila preložitev brexita?

Evropska unija bo po poročanju britanskih medijev Združenemu kraljestvu odobrila “fleksibilno preložitev” brexita do konca januarja 2020, če britanski parlament ne bo ta teden potrdil izstopnega dogovora. Na razvoj dogodkov v britanski poslanski zbornici naj bi sicer EU čakala zgolj do torka.

Aktualno

Žrtve kaznivih dejanj od danes bolj zaščitene

Žrtve kaznivih dejanj imajo po novem v predkazenskem in kazenskem postopku zagotovljen širok nabor pravic, tako do zaščite, podpore kot odškodnine. Te je prinesla novela zakona o kazenskem postopku, ki je bila v državnem zboru sprejeta marca letos, v praksi pa se začenja uporabljati danes.