Državni svet izglasoval odložilni veto na novelo zakona, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov.

Predlog odložilnega veta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem. Predlagatelji so ocenili, da je zakon, ki ga je DZ sprejel v sredo, v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, saj uvaja razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost.

Uvedba razlikovanja po navedbah predlagatelja odložilnega veta v praksi predstavlja temelj za razlikovanje oziroma omejitev višine sofinanciranja osnovnošolskega programa zasebnih šol, kar pa je v neposrednem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča.

Po predlogu ministrstva za izobraževanje bi država po novem namreč obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je na izredni seji DS dejal, da z novelo skušajo urediti financiranje zasebnih osnovnih šol v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

Mednarodni dokumenti so po njegovem opozorilu jasni. V skladu z njimi mora država omogočiti staršem, da vzgajajo otroke v skladu s svojim svetovnim nazorom, ni pa tega dolžna financirati, je opozoril. Gre torej za pravico do izbire, ne pa tudi za pravico do financiranja, je dodal.

Novela po njegovih besedah dela red na obravnavanem področju, ker zdaj obstajajo različna mnenja o tem, kaj je obvezno in kaj ne. “A razvoj v tako majhni skupnosti, kot je slovenska, lahko temelji le na tem, da na nikogar ne pozabimo, ampak da v vsakemu poiščemo njegove talente,” je opozoril.

Predsednik komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport Branimir Štrukelj je sporočil odločitev komisije, ki se je sestala pred izredno sejo. Vetu je bil naklonjen le en član komisije, medtem ko jih je bilo šest proti.

V razpravi je Štrukelj kot predstavnik delojemalcev menil, da gre v zasebnem šolstvu za segregacijo, saj na zasebne šole lahko hodijo le tisti, katerih starši to finančno zmorejo. Tudi predstavnik lokalnih interesov Davorin Terčon je menil, da je nujno razvijati javno šolstvo, saj je bila takšna odločitev sprejeta s konsenzom.

Predsednik DS Alojz Kovšca je po drugi strani ocenil, da gre za politično in ideološko vprašanje. Zavrnil je tudi očitke nasprotnikov predloga za veto, da gre v zasebnem šolstvu za segregacijo. Predstavnik lokalnih interesov Samer Khalil pa je opozoril, da v Beli krajini starši ne morejo izbirati, ali otroka vpisati v zasebno ali v javno šolo, ker tam zasebne šole ni.

Kovšca je v izjavi po izglasovanem vetu dejal, da se je skozi razpravo izkazalo tisto, kar je tudi sam povzel – da gre namreč za vprašanje, kam bo slovenska družba krenila. “Ali si želimo, da nas država v državni instituciji rodi, da nas država v vrtcu vzgaja, izšola, zaposli, preživlja v pokoju in še pokoplje skozi državno podjetje,” je ponazoril.

Po njegovem mnenju taka smer razvoja za Slovenijo ni primerna, še zlasti, če se ozre na uspešne države EU, kjer je javno in zasebno možno v obliki partnerstva. “Ne vidimo vzroka, da bi tako dvomili v zasebno in za 0,2 odstotka otrok, ki se šolajo v zasebnih šolah, ne izenačili pogojev s tistimi, ki se šolajo v javnih,” je dejal.

Odzval se je tudi na besede ministra, da je rezultat glasovanja DS rezultat razmerja sil v DS, ter ministra vprašal, ali ni tudi rezultat v DZ rezultat razmerja sil.

“Nekdo nekomu lomi roko, ker to lahko. Gre pa za 0,2 odstotka otrok, ki se šolajo v zasebnih šolah, in 99,8 odstotka otrok, ki se šolajo v javnem šolstvu. Če so zasebne šole tako strašna konkurenca, da je proti njim treba biti takšen boj, je nekaj narobe z nami,” je prepričan Kovšca.

Novelo je DZ na seji minuli teden sprejel z 42 glasovi za in 36 proti. Podprle so jo LMŠ, SD, DeSUS in SAB, poslanca manjšin ter Levica, SMC je bila vzdržana. V SDS, NSi in SNS so bili proti.

Glede na to, da stranke napovedujejo vztrajanje pri svojih stališčih, pa je ponovno glasovanje za novelo lahko usodno, saj je za njen uspeh to pot potrebnih najmanj 46 glasov. Če pa bo znova potrjena, se ji obeta nova bitka na ustavnem sodišču.

Povezane teme

državni svet, izobraževanje, Slovenija
Aktualno
Bojana Beović

Beovićeva opozarja, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov kot pa jih je na razpolago, saj so težave z dobavo

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je danes v izjavi za STA opozorila, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov na novi koronavirus, kot pa jih je na razpolago. V zdravstvu si po njenih besedah želijo tudi še hitrejše teste, kot pa jih zdaj uporabljajo. Pojasnila je, da je pomanjkanje hitrih testov posledica težav z dobavo.

Aktualno

Ljubljančan v Izoli grozil po lokalih in trgovinah

Policisti so v sredo zvečer v Izoli obravnavali 49-letnega Ljubljančana, ki je grozil, da bo zažgal lokal, obenem pa je grozil in zmerjal zaposlene v različnih lokalih in trgovinah v Izoli. Ljubljančana so policisti izsledili v centru Izole, kjer so ga pridržali in mu izdali plačilni nalog zaradi kršitev zakona o javnem redu in miru.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Benetke letos brez ladij za križarjenje

Od prihajajoče sobote bodo v Italiji, po šestmesečni prepovedi zaradi globalne pandemije covida-19, znova dovoljena plutja ladij za križarjenje. Vendar pa jih ne bo v Benetkah, zaradi česar je po navedbah pristaniških delavcev ogroženih več tisoč delovnih mest, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Aktualno
izolska plaža

Na obali zadovoljni s turističnim obiskom: V Izoli so lanske julijske rezultate praktično izenačili, v Portorožu in Piranu pa so jih malenkost presegli

Slovenske obalne destinacije so zadovoljne s turističnim obiskom v prvem delu poletne sezone. V Izoli so lanske julijske rezultate praktično izenačili, v Portorožu in Piranu pa so jih malenkost presegli. Pri tem so odločilno vlogo odigrali slovenski turisti, ki so jih k dopustovanju doma spodbudili tudi turistični boni.