Hrvaškemu vstopu v schengen ne nasprotuje le Slovenija

Hrvaška še vsaj dve leti ne bo del schengenskega prostora, poleg tega pa njenemu vstopu nasprotujejo tudi druge države, ne le Slovenija, danes ob sklicevanju na diplomatske vire poroča hrvaški Jutarnji list. Širitvi schengenskega območja na Hrvaško nasprotujejo tudi Nizozemska, Nemčija in Francija, navaja časnik.

Čeprav naj bi oktobra Evropska komisija potrdila, da Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop v schengensko območje, pa se to torej ne bo zgodilo še tako kmalu. To se kaže tudi v bolj previdnih izjavah hrvaških politikov glede tega, čeprav so se še nedavno hvalili, da bo Hrvaška v schengen vstopila že kmalu, navaja časnik.

Jutarnji list izpostavlja, da o vstopu v schengensko območje članice tega območja odločajo na zasedanju Evropskega sveta s konsenzom. “Torej niso več pomembni strokovni, ampak politični kriteriji,” navaja.

Do konca leta je v času finskega predsedovanja predvideno le še eno zasedanje Evropskega sveta, na katerem se zagotovo ne bo razpravljalo o hrvaškem članstvu v schengnu. Prav tako tega ne bo med hrvaškim predsedovanjem, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta.

Hrvaški bo nato sledila Nemčija, ki nasprotuje vstopu Hrvaške v schengen in prav tako tega vprašanja ne bo dala na dnevni red. Tudi je malo verjetno, da se bo v to vprašanje mešala Portugalska, ki bo predsedovala v prvi polovici leta 2021, nato pa bo na vrsti Slovenija, “ki bo zagotovo izvajala pritisk, da se Hrvaški onemogoči vstop v schengen, razen če do takrat ne bo rešeno vprašanje meje med državama”, navaja časnik.

Hrvaški poslanec v Evropskem parlamentu Karlo Ressler je za Jutarnji list tudi pojasnil, da Nizozemska, Nemčija in Francija nasprotujejo nadaljnjim širitvam schengenskega območja, saj da je najprej treba prenoviti pravila za to območje. To pa bi lahko bil dolgotrajen proces. Vendar to po njegovem mnenju ne bi bilo dobro za nikogar.

Tu je tudi vprašanje Romunije in Bolgarije, ki na vstop v schengen čakata že pet let. Ressler meni, da “zagotovo obstaja namen, da se vse tri države sprejme v paketu”.

Predvsem Nemčija naj bi se zavzemala za to, da Hrvaška brez Bolgarije in Romunije ne more v schengen. Poleg tega podpira tudi argumente Nizozemske, da Hrvaška ne more v schengen, dokler ne bo rešila vprašanj meja s sosedami. Hrvaška pa ima nerešena vprašanja meje z vsemi sosedami, razen z Madžarsko in Italijo.

Za Nizozemsko so sporna tudi dvojna državljanstva Hrvatov, ki živijo v Bosni in Hercegovini in imajo po vstopu Hrvaške v EU pravico do nemotenega gibanja v EU. Za Nizozemsko je to dokaz, da je Hrvaška meja z BiH, še posebej s Hercegovino, preveč porozna.

Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je v soboto v Bruslju zaradi vseh teh argumentov ocenil, da je težko oceniti, kdaj bi lahko prišlo do vstopa hrvaške v schengen, a da bo nadaljeval s prizadevanji v tej smeri in poskušal nevtralizirati politične vidike katerekoli države.

Slovenija sama naj bi bila prešibka, da bi z vetom preprečila vstop Hrvaške v EU. “Zato skuša svoje interese uresničevati s tremi precej močnejšimi članicami. No, premier Sloveniji sporoča, da tega ne more početi v nedogled,” še navaja Jutarnji list.

Povezane teme

hrvaška, Schengen
Aktualno

Hrvati vse bolj zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo

Medtem ko na Hrvaškem rahljajo epidemiološke ukrepe in se življenje počasi normalizira, so njeni državljani vse bolj zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Ne glede na nevarnost pandemije covida-19 večino skrbijo gospodarske posledice zdravstvene krize, je pokazala raziskava specializiranega portala Moj-posao.net.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Trump protestnikom proti policijskemu nasilju grozi z vojsko

Ameriška mesta so tudi v soboto kljub policijski uri znova zajeli množični protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi v ZDA, potem ko je med aretacijo v ponedeljek umrl 46-letni George Floyd. Ameriški predsednik Donald Trump pa je sporočil, da bo uporabil vojsko, če oblasti zveznih držav na protestih ne bodo ostreje ukrepale.

Aktualno
okužbe po občinah

Z rahljanjem ukrepov se sprošča tudi ponudba študentskega dela

Bliža se poletje, ko se številni dijaki in študenti odločijo za počitniško delo. Letošnja sezona bo malo drugačna, saj je epidemija covida-19 precej spremenila razmere. Ponudba študentskih del se je v tem času zmanjšala za okoli 90 odstotkov, a se z rahljanjem ukrepov počasi povečuje. Na e-Študentskem servisu trenutno ponujajo okoli 850 del.

Aktualno

Hollywoodski veteran Clint Eastwood dopolnil 90 let

Ameriški filmski ustvarjalec Clint Eastwood danes praznuje 90. rojstni dan. Oskarjevec je zaslovel kot kavboj v vesternih v 60. letih minulega stoletja, pozneje pa se je kot režiser podpisal pod vrsto filmskih uspešnic. Režira in igra še danes, njegova drama Richard Jewell se je omenjala tudi na letošnji podelitvi oskarjev.