Čile prizadela huda suša, poginilo več kot 100.000 glav živine

Čile je letos prizadela huda suša, zaradi katere je poginilo več kot 100.000 glav živine in propadlo veliko pridelka. Zima, ki v državi traja od junija do septembra, je bila ena najbolj suhih v zadnjih 60 letih. Čilski predsednik Sebastian Pinera je napovedal, da bodo za ukrepe proti suši namenili pet milijard dolarjev.

Po podatkih čilskega ministrstva za kmetijstvo je doslej zaradi pomanjkanja vode in krme poginilo 106.000 glav živine, večinoma koz, krav in ovc. Predsednik Pinera je ta teden imenoval krizno skupino vladnih agencij, da bi se spopadle s pomanjkanjem vode, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Veliko let je že bilo, ko smo imeli pomanjkanje vode, a v zadnjem letu sploh ni deževalo,” je za AFP povedala 73-letna Dominga Mondaca iz ene od vasi blizu Valparaisa. Vlada s cisternami dostavlja vodo skoraj 600.000 ljudem v prizadetih delih države.

V mestu Petorca v osrednjem Čilu so se nekatere reke izsušile, a tam še vedno gojijo avokade in citruse. Lokalni prebivalci menijo, da je težava slabo upravljanje z vodnimi viri. Kot meni član gibanja za obrambo dostopa do vode in zaščito okolja (Modatima) Diego Soto, pa je tam preveč monokulturnih nasadov, ki porabijo vso vodo. Izpostavil je, da avokado potrebuje okoli 600 litrov vode na teden, človek pa 350.

Kmetovalci na drugi strani zatrjujejo, da je težava v pomanjkanju infrastrukture, ki bi omogočala zadrževanja vode nad in pod zemljo. Avokado je sicer za Čile pomembno izvozno blago, a je suša izvoz tega sadeža zmanjšala za 25 odstotkov. Leta 2018 naj bi izvozili za 323 milijonov dolarjev avokada.

Letošnjo zimo je v Čilu zapadlo tudi izjemno malo snega. Znanstveniki predvidevajo, da se bo v Andih, ki so glavni vir vode te države, vsakih 10 let količina snega znižala za pet do deset odstotkov. Kot je pojasnil okoljski strokovnjak z Univerze v Santiagu Paul Cordero, je osrednji Čile odvisen od taljenja snega in ledenikov, zato manj snega pomeni manj vode.

Zaradi manjše količine snega so tudi tamkajšnja smučišča letos pogosteje uporabljala naprave za umetno zasneževanje kot pretekla leta.

Po besedah predsednika Pinere je Čile doslej “živel kot država z obiljem vode, a globalno segrevanje in podnebne spremembe so to verjetno za vselej spremenile”.a

Povezane teme

čile, suša, živina
Aktualno

Zaradi pedofilskih zlorab odstopila še dva škofa

Papež Frančišek je danes sprejel odstop še dveh čilskih škofov, med drugim enega, ki ga preiskujejo zaradi spolnih zločinov. V Čilu trenutno preiskujejo več kot sto primerov domnevnih spolnih zlorab v Cerkvi. Papež je zaenkrat sprejel odstop sedmih, čeprav mu je odstop ponudilo več kot 30 škofov, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Mnenja

Zaradi suše in vročine na evropskem trgu premalo zelenjave

Ekstremna suša, ki ji v Evropi kar ni konca, je povzročila najhujšo krizo na trgu zelenjave v EU v zadnjih 40 letih, ocenjuje Evropsko združenje predelovalcev sadja in zelenjave (Profel). Suša je po podatkih združenja še posebej prizadela Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Veliko Britanijo, Madžarsko in Poljsko.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Pošta: Lahko se pogovorimo o zvišanju plač

Pripravljeni smo se pogovarjati tudi o dvigu plač zaposlenim, a na način, ki ne bo ogrozil poslovanja in delovnih mest, je ob današnjem začetku stavke Sindikata poštnih delavcev povedal generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak. Medtem ko v sindikatu menijo, da stavka več kot polovica zaposlenih, je teh po mnenju uprave manj kot tretjina.

Aktualno

Se bo na Hrvaškem ponovil scenarij Adrie Airways?

Hrvaška vlada namerava prodati 70-odstotni delež v letalskem prevozniku Croatia Airlines, je danes poročal spletni portal EX-YU Aviaton. Preostalih 30 odstotkov namerava obdržati. Želijo si strateškega partnerja, po možnosti iz letalskega sektorja, posebej pa bodo pazili, da Croatie Airlines ne doleti enaka usoda kot Adrio Airways.

Aktualno

Knovs za prisluškovalno afero pri arbitraži krivi Drenikovo

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes objavila javni del poročila o zapletih v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Knovs v poročilu ugotavlja, da slovenska agenta Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne enote za arbitražo.