OECD znižala napoved letošnje rasti slovenskega BDP na 3,1 odstotka

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes napoved letošnje rasti slovenskega BDP znižala s 3,4 na 3,1 odstotka, potem ko jo je nekoliko poslabšala že maja. Na podobnih ravneh, pri 3,0 oz. 3,1 odstotka, naj bi rast ostala v 2020 in 2021. Napoved OECD za letos je najboljša med aktualiziranimi ocenami domačih in tujih ustanov.

OECD je že maja napoved letošnje slovenske gospodarske rasti znižala, in sicer s 3,6 na 3,4 odstotka. Je pa takrat napoved za 2020 zvišala z 2,7 na 3,1 odstotka.

V svoji jesenski gospodarski napovedi je organizacija s sedežem v Parizu pričakovanja glede letošnjega gibanja gospodarske dejavnosti v Sloveniji še nekoliko poslabšala, a ostaja z napovedjo o 3,1-odstotni rasti najbolj optimistična med ustanovami, ki so v zadnjem času svoje napovedi že aktualizirale.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj namreč za letos pričakuje 2,8-odstotno rast BDP, Mednarodni denarni sklad 2,9 odstotno, Evropska komisija 2,6-odstotno in Evropska banka za obnovo in razvoj 3,0-odstotno. Banka Slovenije še ni aktualizirala svoje majske napovedi o 3,2-odstotni krepitvi gospodarske dejavnosti.

Bolj optimistični od večine ustanov so v OECD tudi glede gospodarskih gibanj v 2020 in 2021. Pričakujejo namreč 3,0- oz. 3,1-odstotno gospodarsko rast.

Kot glavno gonilo slovenske gospodarske rasti analitiki OECD vidijo zasebno potrošnjo, ki naj bi jo še naprej podpirali rast plač in krepitev zaposlenosti. Rast zasebne potrošnje naj bi bila letos in prihodnje leto pri 3,6 odstotka, v 2021 pa pri 3,7 odstotka.

A kljub nadaljnji rasti zasebne potrošnje se dogajanje v globalnem gospodarstvu, ki ga zaznamujejo visoka raven negotovosti in trgovinske napetosti, prek šibkejšega povpraševanja po izdelkih določenih izvoznih sektorjev, npr. avtomobilskega, elektrotehničnega in kovinskopredelovalnega, že pozna v nižji rasti izvoza, ugotavljajo v organizaciji.

Po drugi strani se zaradi krepitve domače potrošnje in večji potrebi po uvoženih vmesnih izdelkih oz. sestavnih delih v predelovalni industriji bolj od izvoza krepi uvoz, kar naj bi se dogajalo tudi v prihodnjih dveh letih. Zato bo predvidoma prispevek zunanje trgovine k rasti vsa tri leta negativen, prihodnje leto naj bi rast znižal za 0,8 odstotne točke.

Negotovost glede nadaljnjih naročil negativno vpliva tudi na investicije izvozno usmerjenih podjetij v stroje in opremo. Ob tem pa naj bi okrepljena investicijska aktivnost v stanovanjski gradnji in tudi javne investicije omogočile rast investicij v višini 6,8 odstotka letos in 6,2 oz. 6,4 odstotka v prihodnjih dveh letih.

Trg dela še naprej kaže dobro sliko. Zaposlenost raste, v veliki meri s pomočjo uvoza tuje delovne sile, stopnja anketne brezposelnosti pa naj bi se še zniževala in s 4,5 odstotka letos padla na 3,4 odstotka v letu 2021.

Rast plač, v precejšnji meri sicer zaradi dviga plač v javnem sektorju in rasti minimalne plače, po opozorilih OECD že zmanjšuje cenovno konkurenčnost slovenskih izvoznikov. Inflacija naj bi se medtem predvsem zaradi rasti cen storitev zvišala z 1,8 odstotka letos na 2,4 odstotka prihodnje leto.

V tej luči v OECD pozivajo k nekoliko bolj zmerno ekspanzivni javnofinančni politiki, da se ti stroškovni pritiski zamejijo in obenem okrepi dolgoročna vzdržnost javnih financ. Čeprav tudi v OECD vsa tri leta pričakujejo nominalni presežek v slovenskih javnih financah, pa so njihove ocene nekoliko nižje od vladnih. Prav tako napovedujejo počasnejšo zniževanje javnega dolga v deležu od BDP. Tudi v 2021 naj bi bil ta po njihovih pričakovanjih s 66,8 odstotka še precej nad mejo 60 odstotkov iz pakta o stabilnosti in rasti.

V OECD sicer pozivajo še k ukrepom za omejevanje zgodnjega upokojevanja in bolj ciljani politiki za krepitev zaposlovanja med starejšimi in dolgotrajno oz. strukturno brezposelnimi. Omenjajo tudi potrebo po dodatni davčni razbremenitvi dela.

Bančni sistem, ki je Slovenijo pred leti potegnil v težave, je zdaj po oceni OECD odporen, nadaljevali naj bi se tudi ugodni pogoji financiranja, pri čemer tudi oni opozarjajo na krepko rast potrošniških posojil kljub omejevalnim poskusom Banke Slovenije.

Med glavnimi tveganji za odprto slovensko gospodarstvo sicer analitiki OECD v naslednjih dveh letih omenjajo potencialne negativne učinke podaljšanega obdobja trgovinskih napetosti v svetu. Ob tem naj bi rast izvoza lahko dodatni zniževali še višja rast stroškov dela in še šibkejša rast produktivnosti od sedanje.

Povezane teme

OECD, Slovenija
Aktualno

Policija prijela 47-letnega partnerja opečene ženske

Policisti so okoli 22. ure v Mali Račni v Občini Grosuplje prijeli 47-letnega Martina Zavirška, ki so ga od srede iskali v povezavi s poškodbami njegove 44-letne partnerke. Zaradi suma kaznivega dejanja so mu odvzeli prostost, policisti pa nadaljujejo z zbiranjem obvestil v povezavi z dogodkom, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana.

Aktualno

Število primerov novega koronavirusa še narašča, Hojs napoveduje karanteno za vrnitev s Hrvaške

V četrtek je bilo v Sloveniji opravljenih 937 testov na okužbo z novim koronavirusom, pozitivnih je bilo 37. Največ okužb je med mlajšimi, veliko je iz Hrvaške uvoženih primerov. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na Twitterju napovedal “strožji režim vstopa v Slovenijo, verjetno že v prihodnjem tednu”, tvitu pa dodal ključnik #karantena.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Kacin glede okužb na Hrvaškem: Vlada bo ukrepala, da se šolsko leto začne pravočasno in v celoti

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je na Twitterju napovedal, da bo vlada ukrepala, da se šolsko leto začne pravočasno in v celoti. “Nihče, ne otroci, dijaki, ne starši in učitelji ne bodo talci neodgovornih (nočnih) zabav,” je zapisal na podatke o številu primerov novega koronavirusa na Hrvaškem in vnosa okužb s Hrvaške v Slovenijo.