Na Hrvaškem bodo ostreje preganjali družinsko nasilje

Hrvaški parlament je danes sprejel sveženj zakonov, s katerimi so poostrili kazni za nasilje v družini in spolno nasilje. Med drugim bodo kaznovali tudi napade na socialne delavce in učitelje. Iz kazenskega zakonika pa so izbrisali kaznivo dejanje hudega sramotenja, ki je bilo pogosto podlaga za tožbe proti novinarjem.

Namen sprejema poostrene zakonodaje je krepitev preventive z zagotavljanjem večje zaščite žrtev teh kaznivih dejanj, predvsem nasilja v družini. Pomeni tudi poskus reševanja problematike nasilja, ki je resen izziv za hrvaško družbo.

Med razpravo so spremembe pohvalili vsi poslanci, ne glede na politične barve. Nekateri predlogi opozicije sicer niso naleteli na posluh vladajoče večine.

V sprejeti zakonodaji so med drugim jasno ločili prekrške od kaznivih dejanj v primerih družinskega nasilja. Zakon o zaščiti pred nasiljem v družini je kot kaznivo dejanje opredelil tudi prizadejanje lažje telesne poškodbe, kot je podplutba.

Doslej so tovrstno nasilje večinoma obravnavali kot prekršek v okviru kršitve javnega reda in miru. Predmet kazenskega postopka so bile le hujše telesne poškodbe. Zvišali so tudi najnižjo predvideno zaporno kazen za nasilje v družini s treh mesecev na leto dni zapora.

Poleg tega je zakon izenačil spolni odnos brez soglasja s posilstvom. Doslej je bila za spolni odnos brez soglasja predvidena kazen med enim in tremi leti zapora, a so v praksi ugotovili številne pomanjkljivosti, večinoma v škodo žrtve. Po novem bo tako za spolni odnos brez soglasja tako kot za posilstvo predpisana kazen od enega do desetih let zapora.

V saborski razpravi je opozicija opozorila, da je na Hrvaškem vsakih 15 minut ena ženska žrtev nasilja in da je nekaj manj kot petina žensk na Hrvaškem doživela posilstvo ali poskus posilstva.

V novi zakonodaji so tudi zaščitili učitelje in socialne delavce med njihovim delom. Nasilja nad njimi bodo v prihodnje na Hrvaškem obravnavali kot napad na uradno osebo. Zato so seznam uradnih oseb razširili tudi na strokovne delavce v socialnih zavodih ter v vzgoji in izobraževanju.

Iz zakona pa je izbrisano kaznivo dejanje hudega sramotenja, ki je posebej prizadevalo novinarje. Hrvaški novinarji so že dolgo zahtevali izbris tovrstnega kaznivega dejanja po letu 2013, ko je bilo uveljavljeno z dosedanjim zakonom.

V zakonu o kazenskem postopku pa so uvedli tudi možnost nadzora z elektronskimi zapestnicami za osebe, ki jim je določen preiskovalni zapor. Kot so izpostavili, ni razloga, da bi bili v zaporih osumljenci, proti katerim po preiskavi poteka kazenski postopek.

Povezane teme

družinsko nasilje, hrvaška
Aktualno

Za trojni uboj v Splitu prijeli 25-letnika

Hrvaški policisti so po sobotnem krvavem pohodu, v katerem so bili sredi Splita ubiti trije moški, prijeli 25-letnega Filipa Zavadlava ter še tri osebe. Kot danes poročajo hrvaški mediji, naj bi šlo pri dejanju za maščevanje mamilarski združbi, ki naj bi storilca več mesecev nadlegovala, naj jim povrne domnevne dolgove svojega brata.

Aktualno
Čokolinda

Kolinda za volilni poraz krivi medije

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ob koncu mandata kritična do negativne obravnave v medijih, ki jo pripisuje dejstvu, da je ženska. Kot je poudarila v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov na obisku v Zagrebu, je to slabo za državo in upa, da se bodo mediji umirili, zdaj ko bo na predsedniškem položaju moški.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Teroristova žena povzročila razpad norveške vlade

Na Norveškem je danes zaradi spora glede vrnitve soproge borca skrajne skupine Islamska država (IS) razpadla vlada. Desna Napredna stranka je zaradi repatriacije domnevne podpornice IS izstopila iz koalicije. Premierka Erna Solberg je napovedala, da namerava ostati na položaju in voditi manjšinsko vlado, poročajo tuje tiskovne agencije.

Aktualno

Mariborsko letališče državo lani stalo 320.000 evrov

Ministrstvo za infrastrukturo je imelo z delovanjem mariborskega letališča, s katerim od sredine leta upravlja Družba za upravljanje investicij (DRI), lani za slabih 320.000 evrov stroškov. Kot so danes sporočili iz ministrstva, je letališče v tem času za izvajanje letaliških storitev v državni proračun nakazalo dobrih 150.000 evrov.