Na Hrvaškem bodo ostreje preganjali družinsko nasilje

Hrvaški parlament je danes sprejel sveženj zakonov, s katerimi so poostrili kazni za nasilje v družini in spolno nasilje. Med drugim bodo kaznovali tudi napade na socialne delavce in učitelje. Iz kazenskega zakonika pa so izbrisali kaznivo dejanje hudega sramotenja, ki je bilo pogosto podlaga za tožbe proti novinarjem.

Namen sprejema poostrene zakonodaje je krepitev preventive z zagotavljanjem večje zaščite žrtev teh kaznivih dejanj, predvsem nasilja v družini. Pomeni tudi poskus reševanja problematike nasilja, ki je resen izziv za hrvaško družbo.

Med razpravo so spremembe pohvalili vsi poslanci, ne glede na politične barve. Nekateri predlogi opozicije sicer niso naleteli na posluh vladajoče večine.

V sprejeti zakonodaji so med drugim jasno ločili prekrške od kaznivih dejanj v primerih družinskega nasilja. Zakon o zaščiti pred nasiljem v družini je kot kaznivo dejanje opredelil tudi prizadejanje lažje telesne poškodbe, kot je podplutba.

Doslej so tovrstno nasilje večinoma obravnavali kot prekršek v okviru kršitve javnega reda in miru. Predmet kazenskega postopka so bile le hujše telesne poškodbe. Zvišali so tudi najnižjo predvideno zaporno kazen za nasilje v družini s treh mesecev na leto dni zapora.

Poleg tega je zakon izenačil spolni odnos brez soglasja s posilstvom. Doslej je bila za spolni odnos brez soglasja predvidena kazen med enim in tremi leti zapora, a so v praksi ugotovili številne pomanjkljivosti, večinoma v škodo žrtve. Po novem bo tako za spolni odnos brez soglasja tako kot za posilstvo predpisana kazen od enega do desetih let zapora.

V saborski razpravi je opozicija opozorila, da je na Hrvaškem vsakih 15 minut ena ženska žrtev nasilja in da je nekaj manj kot petina žensk na Hrvaškem doživela posilstvo ali poskus posilstva.

V novi zakonodaji so tudi zaščitili učitelje in socialne delavce med njihovim delom. Nasilja nad njimi bodo v prihodnje na Hrvaškem obravnavali kot napad na uradno osebo. Zato so seznam uradnih oseb razširili tudi na strokovne delavce v socialnih zavodih ter v vzgoji in izobraževanju.

Iz zakona pa je izbrisano kaznivo dejanje hudega sramotenja, ki je posebej prizadevalo novinarje. Hrvaški novinarji so že dolgo zahtevali izbris tovrstnega kaznivega dejanja po letu 2013, ko je bilo uveljavljeno z dosedanjim zakonom.

V zakonu o kazenskem postopku pa so uvedli tudi možnost nadzora z elektronskimi zapestnicami za osebe, ki jim je določen preiskovalni zapor. Kot so izpostavili, ni razloga, da bi bili v zaporih osumljenci, proti katerim po preiskavi poteka kazenski postopek.

Povezane teme

družinsko nasilje, hrvaška
Aktualno

Na zagrebškem sodišču še druga obtožnica proti dolga leta najbogatejšem Hrvatu zaradi domnevnih malverzacij v Agrokorju

Hrvaško tožilstvo je na zagrebško županijsko sodišče vložilo novo obtožnico proti nekdanjemu lastniku koncerna Agrokor Ivici Tododiću in še 14 osebam zaradi gospodarskega kriminala, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča Krešimir Devčić. Gre za drugo obtožnico proti dolga leta najbogatejšem Hrvatu zaradi domnevnih malverzacij v Agrokorju.

Rubrika Aktualno