Azija se spominja smrtonosnega cunamija, ki je terjal 230.000 življenj

Po Aziji se danes na slovesnostih spominjajo več kot 230.000 smrtnih žrtev, ki jih je pred 15 leti zahteval cunami. Na jutro po božiču leta 2004 je potres z magnitudo 9,1 prizadel območje zahodno od otoka Sumatra in sprožil cunami z ogromnimi valovi, ki je poplavil ranljiva obalna območja Indonezije, Šrilanke, Indije, Tajske in drugih držav.

Po številnih krajih danes potekajo spominske žalne slovesnosti. Med drugim v indonezijski provinci Aceh, kjer so valovi odplaknili celotne vasi, več kot 125.000 ljudi pa je umrlo v ogromnih valovih. Od takrat so območje v večji meri obnovili. Na delu, ki velja za bolj ogroženo zaradi cunamijev, so zgradili okoli 25.600 stanovanjskih, komercialnih in javnih stavb.

Številni so se v Acehu danes odpravili na zelenico, kjer so pred 15 leti k večnemu počitku položili 47.000 žrtev. Svojci in bližnji preminulih so molili in po zelenici metali cvetje.

Na Tajskem, kjer je umrlo več kot 5300 ljudi, med drugim številni turisti na otokih v Andamanskem morju, so oblasti organizirale spominske slovesnosti, na katerih so pozivali k večji osveščenosti in pripravljenosti na katastrofe.

“Vlada namerava dvigniti varnostne standarde in okrepiti osveščenost v vseh sektorjih glede priprave in zaščite ljudi pred katastrofami,” je na slovesnosti dejal namestnik notranjega ministrstva Nipon Bunyamanee. Na Tajskem že od leta 2005 na 26. december obeležujejo nacionalni dan preprečevanja nesreč.

Predstavniki oblasti so v spominskem centru v provinci Phang Nga danes položili tudi vence, s katerimi so se poklonili nečaku kralja Mahe Vajiralonkorna, ki so ga, preden je območje prizadel cunami, zadnjič videli na vodnem skuterju.

Preživeli v tajski vasi Ban Nam Khem, kjer je leta 2004 umrlo najmanj 1400 ljudi, se bodo žrtvam poklonili drevi z bedenjem ob svečah.

Spominske slovesnosti so napovedane tudi v Indiji, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Še več kot 35.000 ljudi pa je pred 15 leti življenje izgubilo na Šrilanki.

Po katastrofi, ki je za seboj pustila pravo opustošenje, je okoli pol milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Še leta po nesreči odkrivajo trupla pogrešanih, lani so odkrili posmrtne ostanke več deset ljudi ob novogradnji stanovanjskega kompleksa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

26. decembra 2004 ob 7.58 je močno streslo dno Indijskega oceana, ko se je indijsko-avstralska plošča zarila pod evrazijsko ploščo. Žarišče potresa je bilo 255 kilometrov zahodno od indonezijskega otoka Sumatra, tresenje tal pa se je čutilo več tisoč kilometrov stran. Del oceanskega dna se je dvignil za več metrov, kar je sprožilo ogromen plimni val, ki se je širil proti vzhodu in zahodu ter dosegel 15 držav od Avstralije do Tanzanije.

Cunami je na kopno naprej treščil v pokrajini Aceh na Sumatri. Do 35 metrov visoki valovi so tam zahtevali življenja več deset tisoč ljudi.

To je bil tretji najmočnejši potres, ki so ga zabeležili seizmografi. Močnejša sta bila le potresa leta 1960 v Čilu z magnitudo 9,5 in leta 1964 na Aljaski z magnitudo 9,2.

Indonezija, ki nekako še vedno okreva po cunamiju pred 15 leti, se zaradi svoje geografske lege vedno znova sooča z naravnimi nesrečami.

Lani so jo v šestih mesecih prizadele kar tri katastrofe. Cunami, ki ga je septembra lani sprožil potres, je na otoku Sulavezi vzel najmanj 2200 življenj, na tisoče ljudi še vedno pogrešajo.

Že pred tem je otok Lombok julija in avgusta lani stresel niz potresov, ki so terjali več sto mrtvih, več sto mrtvih je nato decembra terjal tudi cunami, ki je, po izbruhu ognjenika Anak Krakatau, udaril otoka Java in Sumatra.

Povezane teme

azija, cunami, obletnica

Rubrika Aktualno

Aktualno

Iz muzeja na Nizozemskem ukradli Van Goghovo sliko

Iz muzeja Singer Laren, ki se nahaja v mestecu Laren okoli 30 kilometrov jugovzhodno od Amsterdama, so nepridipravi ukradli sliko Van Gogha Spomladanski vrt. Umetnino so iz muzeja, ki je te dni zaradi pandemije koronavirusa zaprt, odtujili ponoči, poročila muzeja in lokalne policije povzemajo tuje tiskovne agencije.

Aktualno

Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje splošno uporabo zaščitnih mask v pandemiji covida-19

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odsvetuje splošno uporabo zaščitnih mask v pandemiji covida-19 razen pri okuženih oz. obolelih. Kot je danes v Ženevi dejal direktor WHO za nujno pomoč Michael Ryan, namreč ni dokazov, da nošenje zaščitne maske koristi. Prinaša pa dodatno tveganje, če si ljudje narobe snamejo masko in se pri tem okužijo.

Aktualno
Joe Diffie koronavirus

Dobra novica je, da se virus v nedeljo ni razširil na nove občane

Do konca nedelje so po najmanj en primer okužbe z novim koronavirusom zabeležili v 129 občinah po državi, kar pomeni, da se virus od sobote ni razširil na nove občine. Tudi število občin, kjer so potrdili po dva ali več primerov, je ostalo enako – takšnih je 79. Najbolj se virus širi v Šmarju pri Jelšah, kjer so zaznali osem novih okužb.