Raziskava: Covid-19 bo največ žrtev v Evropi zahteval na Otoku; v Sloveniji 104

uroš dobnikar zdravnik koronavirus

V Veliki Britaniji bi lahko zaradi covida-19 v prvem valu pandemije umrlo do 66.000 ljudi, kar je največ v Evropi, je razvidno iz danes objavljene raziskave ameriškega Inštituta za zdravstveno meroslovje in ocenjevanje (IHME). V Evropi naj bi po njihovih ocenah življenje izgubilo 151.680 oseb okuženih z novim koronavirusom, v Sloveniji 104.

Novi koronavirus je izbruhnil konec lanskega leta na Kitajskem in je bil sprva prisoten predvsem v vzhodni Aziji, sedaj pa je tudi po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) središče pandemije Evropa. Večina evropskih držav je uvedla stroge ukrepe za zajezitev širjenja virus, med drugim socialno distanciranje.

V Veliki Britaniji je do sedaj zaradi covida-19 umrlo več kot 5000 ljudi, kar je manj kot v Španiji, Italiji in Franciji, ampak epidemija na Otoku še ni blizu vrhunca. Za drugimi bolj prizadetimi državami zaostaja nekaj dni, imajo pa tudi bolj strmo krivuljo smrtnih žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

IHME je na podlagi lokalnih in mednarodnih podatkov o primerih ter starosti umrlih iz več držav oblikoval model pričakovanega števila umrlih glede na državo. Najbolj so se osredotočili na kapacitete v bolnišnicah, predvsem število mest na intenzivni negi.

V projekciji so ocenili, da bi lahko v Veliki Britaniji do začetka avgusta umrlo okoli 66.000 ljudi, ki so se okužili z novim koronavirusom. To je precej več kot v Italiji, kjer napovedujejo skupno okoli 20.000 smrtnih žrtev. Sledita Španija s predvidoma 19.000 mrtvimi in Francija s 15.000.

Po oceni direktorja IHME Christopherja Murraya je pred več evropskimi državami še nekaj hudih tednov.

Inštitut je že konec tedna napovedal, da bo v ZDA zaradi covida-19 umrlo okoli 80.000 ljudi. Murray pa je sedaj opozoril, da bi lahko bilo v resnici še več smrtnih žrtev. “Verjetno je, da bo število mrtvih prekoračilo naše projekcije za ZDA,” je povedal.

Glede na model je epidemija covida-19 v Italiji in Španiji že dosegla svoj vrhunec. V obeh državah v zadnjih dneh tudi beležijo upad mrtvih. V Veliki Britaniji pa številke še kar rastejo. Glede na projekcije bodo na vrhuncu potrebovali več kot 100.000 postelj, na voljo pa jih imajo manj kot 18.000.

IHME je v svoje napovedi vključil tudi različne dejavnike, kot na primer socialno distanciranje. Murray je ob tem opozoril, da je treba biti previden in da države ne smejo prehitro omiliti ukrepov, ko dosežejo vrhunec epidemije.

“Jasno je, da socialno distanciranje lahko, če se ga dobro uvede in ohranja, kontrolira epidemijo, kar vodi v upad števila mrtvih,” je povedal.

Model za Slovenijo sicer napoveduje, da bodo do začetka avgusta covidu-19 podlegli 104 ljudje. Vrhunec epidemije, ko bodo kapacitete v bolnišnicah najbolj zapolnjene, naj bi dosegli prihodnji torek. Takrat naj bi bilo hospitaliziranih 158 ljudi, 38 bi jih bilo na intenzivni negi. Po njihovih podatkih tako ne bodo zapolnjene vse kapacitete. Nato naj bi se razmere malo umirile in ponovno zaostrile okoli 19. aprila, ko naj bi dosegli vrhunec glede števila mrtvih. Po tem datumu pa napovedujejo stalen upad. Glede na napovedi, naj bi se razmere umirile okoli 1. maja.

Povezane teme

evropa, koronavirus, raziskava, Slovenija
Aktualno

V Ljubljani trčila potniška vlaka

Na območju železniške postaje Ljubljana sta zjutraj okoli 7.30 trčila potniška vlaka. Razen strojevodij na vlakih ni bilo nikogar drugega. Po prvih podatkih policije ni bil nihče poškodovan, nastala pa je večja gmotna škoda, so sporočili z ljubljanske policijske uprave.

Aktualno

Arso opozarja: prihajajo krajevno močni nalivi

Agencija RS za okolje (Arso) je objavila opozorilo, da bodo ponoči predvsem v zahodni polovici Slovenije ob prehodu fronte krajevno močni nalivi, zato se bo vodnatost rek začela povečevati. V noči na petek in v petek čez dan se bodo do velikih pretokov povečale reke v Posočju in na Gorenjskem, ob tem so možna razlivanja rek.

Rubrika Aktualno

Aktualno
Milan Krek

Del opozicije zahteva odstop nesposobnega direktorja NIJZ

Člani odbora DZ za zdravstvo iz vrst opozicijskih SAB, SD, Levice in LMŠ so na ministra Tomaža Gantarja naslovili pismo, v katerem ga pozivajo k ukrepanju zaradi “neprimernega in nedopustnega ravnanja direktorja NIJZ Milana Kreka na ponedeljkovi novinarski konferenci vlade”. Šlo je za nejasna navodila glede nošenja mask. Kreka pozivajo k odstopu.