Umar: Protikoronski ukrepi zdesetkali gospodarsko rast v prvem četrtletju

Realni BDP se je v prvem četrtletju medletno zmanjšal za 2,3 odstotka. K temu je ob ukrepih za zajezitev širjenja koronavirusa največ prispeval upad v trgovini, prometu in gostinstvu, opazno je upadla potrošnja gospodinjstev, so povzeli v Umarju. Podatke bodo upoštevali pri pripravi posodobljene napovedi gospodarskih gibanj, predvidoma v juniju.

Medletni padec je sledil šestletnemu obdobju pozitivnih rasti, močno pa je upadla tudi tekoča, četrtletna rast bruto domačega proizvoda (BDP). “V drugem četrtletju pričakujemo še močnejše zmanjšanje gospodarske aktivnosti, kar upoštevajoč zadnje napovedi za trgovinske partnerice, nakazuje na velik padec aktivnosti v letošnjem letu,” je ocenila direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš.

K padcu dodane vrednosti v prvem letošnjem četrtletju so zaradi močno skrčene dejavnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov od sredine marca največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti gostinstvo, trgovina in promet ter različne storitvene dejavnosti, na katere so omejitve in zaščitni ukrepi vplivali še posebej izrazito, kot so osebne storitve in igralništvo.

V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu pa je bila zaradi višje aktivnosti v prvih dveh mesecih, dodana vrednost v prvi četrtini leta še medletno višja, pri čemer podatki za marec že kažejo opaznejši upad. Med predelovalnimi dejavnostmi so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo, proizvodnjo električnih naprav in vmesnih proizvodov, razmeroma skromen pa je bil upad v prehrambeni in farmacevtski industriji, so ugotovili v Umarju.

Na strani domače potrošnje je k padcu BDP v prvem četrtletju močno prispevala tudi potrošnja gospodinjstev. K njenemu upadu so prispevali ukrepi za zajezitev širjenja epidemije in povečanje negotovosti. Slednje je pretehtalo sicer še ugodne podatke o rasti zaposlenosti in rasti plač, ki so posledica ugodne gospodarske situacije do začetka krize, povezane s koronavirusom.

“Razmere so se na trgu dela začele slabšati v drugi polovici marca, ko se je začelo povečevati število registrirano brezposelnih, ki je bilo v drugi polovici maja medletno že za približno petino višje. Rast števila brezposelnih se je v zadnjih tednih ustavila, njihovo ponovno povečevanje pa pričakujemo po izteku ukrepov prvega protikoronskega paketa,” je razmere na trgu dela pospremila Bednaševa.

V prvem četrtletju so se znižale tudi investicije v osnovna sredstva. To je bila predvsem posledica nižjih investicij v opremo in stroje, ki so bile zaradi umirjanja aktivnosti v mednarodnem okolju nižje že v zadnjem lanskem četrtletju. Letos so se še dodatno znižale zaradi zaostrenih razmer v mednarodnem okolju in težav podjetij pri transportu. Gradbene investicije so v začetku leta še rasle.

Padec svetovne trgovine in mednarodne omejitve so vplivale tako na padec izvoza kot uvoza. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven v višini 0,5 odstotne točke. Končna državna potrošnja je bila edina komponenta BDP, ki se je v kriznih razmerah okrepila.

Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se začela zmanjševati že marca, aprila pa so strmoglavila na najnižje vrednosti v zgodovini. Maja se je razpoloženje sicer nekoliko izboljšalo, kar je verjetno povezano s sproščanjem omejitvenih ukrepov, vendar še vedno ostaja precej pod ravnjo pred globalno razširitvijo koronavirusa, so spomnili v Umarju.

Povezane teme

gospodarstvo, novi koronavirus, Slovenija

Rubrika Aktualno

Aktualno

Na Kongresnem trgu koncert Nosil bom rdečo zvezdo

Na Kongresnem trgu v Ljubljani se bo drevi ob 21. uri začel koncert Nosil bom rdečo zvezdo, na katerem bo Svetlana Makarovič nastopila z umetniki, ki “jim je mar in, ki hočejo s svojo pesmijo kovati nov svet”. Med nastopajočimi bodo Polona Vetrih, Janja Majzelj, Marlena, Aphra Tesla, Primož Siter, Mef, Darko Nikolovski in Jani Kovačič.

Aktualno

Po skoraj 50-ih letih spet z vlakom v Kočevje

Na železniško postajo Kočevje naj bi po prenovljenem, nekaj več kot 12-kilometrskem odseku železniške proge med Kočevjem in Ribnico, po skoraj 50 letih od zadnje tovrstne vožnje potniški vlak vnovič pripeljal letos jeseni. Redni potniški promet do Kočevja nameravajo tako vzpostaviti predvidoma oktobra.

Aktualno

Hrvaška zaostrila pogoje za vstop potnikov iz tretjih držav

Potniki, ki želijo vstopiti na Hrvaško iz tretjih držav, bodo morali v obvezno samoizolacijo, če niso med izjemami začasne prepovedi vstopa v državo, je v petek zvečer sporočil hrvaški zavod za javno zdravstvo. Nadzor na meji so poostrili, potem ko so k porastu števila okuženih na Hrvaškem v zadnjem času prispevali potniki iz Srbije in BiH.