“Sodelovanje na zborovanjih in njihova organizacija sta pravica, ne privilegij. Uresničevanje te pravice ne potrebuje dovoljenja države,” so v AIS povzeli izjavo direktorice Nataše Posel.

Sprožanje postopkov proti ljudem zaradi sporočil na njihovih plakatih, ki ne hujskajo k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju proti določeni skupini, je po mnenju Poslove prav tako kršitev njihovih pravic do svobode izražanja in tudi do svobode mirnega zbiranja.

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah namreč določa, da mora obstajati jasen namen spodbujanja k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju. “Namena hujskanja k nasilju proti predsedniku vlade pa iz takih sporočil ni mogoče razbrati,” meni direktorica AIS. Dopušča sicer, da nekateri lahko te napise dojemajo za žaljive, a tako politično izražanje svoboda govora po njenih navedbah ščiti.

Prav tako so v AIS zaskrbljeni nad policijskim ustavljanjem in popisovanjem ljudi, ki so bili domnevno namenjeni na protest 19. junija. To v organizaciji štejejo za kršitev pravice do zbiranja, kar je v nasprotju s standardi človekovih pravic. Kot so poudarili, bi se morala policija “izogibati ravnanjem, ki bi se lahko dojemali kot ukrepi za ustrahovanje ali nadlegovanje ljudi, ki želijo uresničevati svojo pravico do mirnega zborovanja”.

V AIS tudi ocenjujejo, da oblasti brez pravega razloga blokirajo dostop do Trga republike kot simbolno in z vidika zdravstvenih varnostnih ukrepov tudi praktično izjemno pomembnega prostora. Kljub vsemu pa protestnike pozivajo, naj na javnih zbiranjih v čim večji meri poskrbijo za ustrezne varnostne ukrepe.