Bruselj Evropi napoveduje še globljo recesijo kot Sloveniji

Evropska komisija je danes Evropi napovedala še globljo recesijo kot spomladi, saj je odpravljanje posledic omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa bolj postopno, kot je bilo pričakovati tedaj. Napoved za območje evra za letos je poslabšala za odstotno točko na 8,7-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi beležilo 6,1-odstotno rast.

Celotna EU pa naj bi letos beležila 8,3-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa 5,8-odstotno rast. V prejšnji, majski napovedi je komisija celotni uniji napovedala 7,4-odstoten padec BDP v tem letu in 6,1-odstotno rast v prihodnjem.

Po poletni gospodarski napovedi bo torej recesija globlja in rast šibkejša, kot je kazalo spomladi. Tudi območje evra bo prihodnje leto beležilo nekoliko šibkejšo rast, kot je kazalo maja, ko mu je komisija napovedala 6,3-odstotno krepitev BDP.

“Gospodarski učinki pandemičnih omejitev so hujši, kot smo sprva pričakovali. Še vedno krmarimo v viharnih vodah in se soočamo s številnimi tveganji, vključno z novim velikim valom okužb,” je poudaril izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Ta napoved je po njegovih besedah močan dokaz, zakaj potrebuje Evropa dogovor o ambicioznem svežnju za okrevanje, o katerem se trenutno pogaja unija. Voditelji članic EU bodo dogovor poskušali doseči na zasedanju 17. in 18. julija.

Podobno je sporočilo komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija, ki poudarja, da je koronavirus terjal življenje več kot pol milijona ljudi po svetu in da ta napoved kaže uničujoče gospodarske učinke pandemije, zato je tako pomembno doseči hiter dogovor o svežnju za obnovo.

V komisiji opozarjajo na izjemno velika tveganja glede zanesljivosti te napovedi zaradi ogromne negotovosti – razsežnost in trajanje pandemije ter morebitne nove omejitve so neznanke. Napoved namreč predvideva, da se bodo pandemični ukrepi še naprej sproščali in da ne bo drugega vala okužb.

Prvi podatki za maj in junij sicer kažejo, da je najhuje morda mimo. V drugi polovici leta naj bi se okrevanje okrepilo, a naj bi bilo neenakomerno med članicami unije, čeprav je zunanji pandemični šok simetričen. Poletna napoved glede razsežnosti učinka pandemije in moči okrevanja kaže še večje razlike med članicami kot spomladanska.

Najglobljo recesijo napoveduje komisija Italiji (-11,2 odstotka), Španiji (-10,9 odstotka), Hrvaški (-10,8 odstotka) in Franciji (-10,6 odstotka). Najmanjši padec BDP pa naj bi beležile članice brez evra – Poljska (-4,6 odstotka), Danska (-5,2 odstotka) in Švedska (-5,3 odstotka), v območju evra pa Malta (-šest odstotkov), Luksemburg (-6,2 odstotka) ter Nemčija in Finska (po -6,3 odstotka).

Med tveganji v Bruslju izpostavljajo tudi propad pogajanj o sporazumu o odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu, ki ga morata strani doseči do konca leta.

Nekaj možnosti je tudi, da bo okrevanje hitrejše, kot kaže sedaj, na primer v primeru zgodnje razpoložljivosti cepiva proti koronavirusu in ugodnih epidemioloških razmer. Komisija v tokratni napovedi tudi še ne upošteva učinkov svežnja za obnovo, ker ta še ni dogovorjen.

Komisija v vmesni poletni napovedi objavi tudi podatke o inflacijskih gibanjih, ki se od spomladi niso bistveno spremenila. Čeprav so se cene nafte in hrane povečale bolj od pričakovanj, bo njihov učinek uravnotežila šibkejša gospodarska dejavnost in učinki ukrepov članic.

Območje evra bo letos beležilo 0,3-odstotno inflacijo, celotna EU pa 0,6-odstotno. Za prihodnje leto pa komisija območju evra napoveduje 1,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 1,3-odstotno.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Naslednjo napoved bo objavila novembra.

Gospodarska napoved sproža vprašanja glede ustreznosti meril za dodelitev sredstev iz svežnja za obnovo, saj bi bila po predlogu komisije Poljska, za katero je gospodarska napoved najbolj ugodna, med največjimi dobitnicami sredstev.

Gentiloni je v povezavi s tem danes dejal, da popoln sistem pri določanju ključa za dodelitev sredstev ne obstaja in da je predlog komisije dober, saj temeljni na trdnih podatkih, ne na napovedih.

Pandemija sproža tudi številna vprašanja glede evropskih proračunskih pravil, tako glede predvidene reforme pakta za stabilnost in rast kot konkretno glede tega, kdaj umakniti splošno odstopno klavzulo pakta za stabilnost in rast, s katero je unija zaradi pandemije močno zmehčala proračunska pravila. Vse te odločitve se bodo sprejemale prihodnje leto.

Povezane teme

Evropska komisija, evropska unija, gospodarstvo, Slovenija
Aktualno

Na ljubljanski infekcijski kliniki sprejeli tri osebe s sumom na tetanus, kar je zelo neobičajno

Na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v zadnjih dveh dneh sprejeli tri starejše osebe, ki so najverjetneje zbolele za tetanusom, je danes v izjavi za medije dejala Tatjana Mrvič s klinike. Takšna situacija je neobičajna, saj se je pojavnost tetanusa, ki je sicer smrtno nevarna bolezen, zaradi cepljenja močno znižala.

Rubrika Aktualno

Aktualno
Bojana Beović

Beovićeva opozarja, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov kot pa jih je na razpolago, saj so težave z dobavo

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je danes v izjavi za STA opozorila, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov na novi koronavirus, kot pa jih je na razpolago. V zdravstvu si po njenih besedah želijo tudi še hitrejše teste, kot pa jih zdaj uporabljajo. Pojasnila je, da je pomanjkanje hitrih testov posledica težav z dobavo.