Število ekoloških kmetij v Sloveniji se je lani občutno povečalo

V sistem nadzora ekološkega kmetovanja je bilo lani zajetih 3828 kmetijskih gospodarstev oz. za 2,3 odstotka več kot predlani. Od tega je bilo 3494 ekoloških kmetijskih gospodarstev oz. za pet odstotkov več. Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi se je povečala za 2787 hektarjev oz. sedem odstotkov.

Preostala gospodarstva, vključena v sistem nadzora ekološkega kmetovanja, so bila kmetijska gospodarstva v preusmeritvi; število teh se je glede na leto 2018 zmanjšalo za 21 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada.

Vsa kmetijska gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja (3828) so predstavljala 5,5 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, tista s statusom ekološkega pa pet odstotkov vseh.

Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je bila lani glede na leto 2018 večja za 2787 hektarjev oz. sedem odstotkov. V odstotkih se je najbolj povečala površina ekoloških vinogradov (za 19 odstotkov ali 86 hektarjev).

Površina, namenjena za ekološko pridelavo zelenjadnic, se je povečala za 15 odstotkov oz. 33 hektarjev, površina ekoloških sadovnjakov za deset odstotkov oz. za 152 hektarjev, površina oljčnikov pa za sedem odstotkov oz. za 15 hektarjev. Pri deležu trajnih travnikov in pašnikov v celotni površini ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je statistični urad zabeležil rahlo rast.

Pridelek ekološko pridelanega sadja je bil lani dvakrat manjši kot predlani. Tehtal je 2461 ton, potem ko je predlani 5029 ton. Količinsko večji je bil pridelek v vinogradih, saj se je pridelek grozdja povečal za 46 odstotkov na 2203 tone. Pridelek oljk se je medtem zmanjšal za 24 odstotkov na 421 ton.

Pridelek ekološko pridelanih zelenjadnic je bil za 2,1 odstotka manjši od pridelka v letu 2018, ki je bil količinsko tudi eden slabših, in za skoraj 18 odstotkov večji od pridelka v letu 2017.

Število posameznih vrst živali v ekološki reji je bilo lani večinoma večje kot predlani. Zmanjšalo se je le število kuncev, in sicer za 14 odstotkov.

Skupna količina mesa živali iz ekološke reje je bila lani za 20 odstotkov manjša kot predlani. Količina govejega mesa iz ekološke reje je bila manjša za 21 odstotkov, svinjskega mesa za pet odstotkov, perutninskega mesa za 18 odstotkov in količina mesa drugih živali, kamor sodijo divje živali v oborah, za 56 odstotkov. Količina ovčjega je bila manjša za 84 odstotkov, količina kozjega mesa pa se je povečala za 233 odstotkov. Prireje mesa kopitarjev iz ekološke reje lani ni bilo.

Ekološkega kravjega mleka so lani namolzli 7348 ton, kar je sedem odstotkov več kot predlani. Ovčjega so namolzli 188 ton ali približno štiri odstotke več, kozjega mleka pa 204 tone ali 47 odstotkov več.

Od ekoloških proizvodov živalskega izvora se je zmanjšal pridelek ekološko pridelanega medu (za dobre štiri odstotke), povečala pa se je prireja jajc (za osem odstotkov).

Povezane teme

ekološko pridelana hrana, kmetijstvo, Slovenija
Aktualno

Na ljubljanski infekcijski kliniki sprejeli tri osebe s sumom na tetanus, kar je zelo neobičajno

Na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v zadnjih dveh dneh sprejeli tri starejše osebe, ki so najverjetneje zbolele za tetanusom, je danes v izjavi za medije dejala Tatjana Mrvič s klinike. Takšna situacija je neobičajna, saj se je pojavnost tetanusa, ki je sicer smrtno nevarna bolezen, zaradi cepljenja močno znižala.

Rubrika Aktualno

Aktualno
Bojana Beović

Beovićeva opozarja, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov kot pa jih je na razpolago, saj so težave z dobavo

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je danes v izjavi za STA opozorila, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov na novi koronavirus, kot pa jih je na razpolago. V zdravstvu si po njenih besedah želijo tudi še hitrejše teste, kot pa jih zdaj uporabljajo. Pojasnila je, da je pomanjkanje hitrih testov posledica težav z dobavo.