Bruselj: Pravosodje v Sloveniji se izboljšuje

Evropska komisija je danes predstavila poročilo o stanju na področju pravosodja v EU, v katerem ugotavlja, da se učinkovitost in dostopnost pravosodnih sistemov v članicah EU še naprej izboljšuje. Obenem opozarja, da se v nekaterih članicah zaupanje v neodvisnost sodstva še naprej zmanjšuje. V Sloveniji se to zaupanje postopno izboljšuje.

Učinkovitost pravosodnih sistemov se je izboljšala v veliki večini držav članic, je ob predstavitvi poročila dejal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Pregled stanja v pravosodju zagotavlja dragocen vpogled v vladavino prava v vseh državah članicah EU, rezultati pa bodo vključeni v prvo letno poročilo o vladavini prava, ki ga bo komisija predstavila še letos, je dejal.

Komisija v poročilu ugotavlja pozitiven razvoj učinkovitosti pravosodnih sistemov v članicah. Kot poudarja, je od leta 2012 opaziti pozitiven razvoj v večini držav članic. Trajanje prvostopenjskih sodnih postopkov se je v skoraj vseh članicah skrajšalo, sodišča so na splošno sposobna spremljati nove zadeve in zmanjševati zaostanke, poudarjajo v Bruslju.

Ob predstavitvi poročila so danes v Bruslju objavili tudi raziskavi Eurobarometra o razumevanju neodvisnosti sodstva med državljani in podjetji. V Sloveniji, ki je bila vrsto let med najslabše ocenjenimi državami v EU glede dojemanja neodvisnosti sodstva, se zaupanje javnosti in podjetij v neodvisnost sodstva postopoma krepi, kažejo podatki januarske raziskave.

V primerjavi z letom 2019 se je ocena o neodvisnosti sodišč in sodnikov izboljšala v Španiji (za sedem odstotnih točk), na Hrvaškem in na Nizozemskem (v obeh za šest odstotnih točk). V Sloveniji se je v primerjavi z januarjem 2018 januarja letos ocena o neodvisnosti sodišč izboljšala za tri odstotne točke.

Delež tistih, ki ocenjujejo, da je nevmešavanje ali pritisk vlade oziroma politikov razlog za pozitivno oceno ravni neodvisnosti sodstva, se je v januarski raziskavi najbolj povečal prav v Sloveniji (za 11 odstotnih točk), na Švedskem (za devet odstotnih točk) ter v Avstriji in Luksemburgu (v obeh za sedem odstotnih točk). Najbolj je ta delež padel v Italiji (za deset odstotnih točk) in na Danskem (za osem odstotnih točk), kažejo podatki Eurobarometra.

Slovenija se je glede zaupanja v neodvisnost sodstva med splošno javnostjo uvrstila na 20. mesto (lani 22., predlani 24. mesto), delež tistih, ki zaupajo v neodvisnost slovenskega sodstva, pa je v nekaj letih s 30 odstotkov zrasel na več kot 40 odstotkov.

Raziskava sicer kaže, da se je od leta 2016 dojemanje neodvisnosti sodstva med državljani izboljšalo v dveh tretjinah držav članic. Ne glede na to se je v primerjavi z letom 2019 dojemanje neodvisnosti sodstva zmanjšalo v dveh petinah članic, približno polovica članic pa se na področju neodvisnosti sodstva sooča s specifičnimi izzivi.

Vmešavanje ali pritisk vlade in politikov je bil najpogosteje naveden razlog za zaznano pomanjkanje neodvisnosti sodišč in sodnikov, ki mu je sledil pritisk gospodarskih ali drugih posebnih interesov, poudarja raziskava Eurobarometra.

Na poročilo Bruslja o učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti sodstva, ki predstavlja analizo podatkov o poslovanju sodišč držav Evropske unije iz leta 2018 in 2019, se je že odzvalo slovensko vrhovno sodišče. Pozdravilo je dejstvo, da se prizadevanja celotnega sodstva za izboljšanje kakovosti dela in izvajanje različnih projektov, namenjenih sodnikom, sodnemu osebju in javnosti, očitno odražajo tudi v večjem zadovoljstvu javnosti z delom sodišč.

Seveda ti rezultati še zdaleč niso zadovoljivi, pozitiven pa je očiten trend izboljšanja, ki traja že več let, so sporočili. Vrhovno sodišče ob tem ponovno poudarja, da je naloga vseh državnih institucij, da poskrbijo za neodvisnost in nepristranskost sodstva kot samostojne veje oblasti ter v tem okviru tudi njen ugled in zaupanje v javnosti.

Slovenija sicer po podatkih za leto 2018 ostaja povsem pri vrhu oziroma na tretjem mestu med državami EU glede števila novih zadev na prebivalca na civilnem, gospodarskem in upravnem področju. Slovenskim sodiščem uspe kljub temu vsako leto rešiti več zadev, kot jih prejmejo, tako da se število nerešenih zadev še vedno znižuje. Trend napredovanja Slovenije na tem področju je sicer opazen že nekaj let, poudarjajo na vrhovnem sodišču.

Podatki o proračunu sodstva kažejo, da Slovenija za sodstvo namenja relativno veliko sredstev, saj je deveta med članicami EU po izdatkih za sodišča na prebivalca in četrta po deležu BDP, namenjenem sodiščem. Po drugi strani je Slovenija v letu 2018 znova izstopala po največjem številu sodnikov na 100.000 prebivalcev, kar ne preseneča. Sodišča v Sloveniji so namreč pristojna tudi za področja, ki v nekaterih državah ne sodijo v njihovo prisojnost in s tem proračun sodstva (npr. zemljiška knjiga, izvršba), zato je število sodnikov glede na število prebivalcev tako visoko, še poudarjajo na vrhovnem sodišču.

Povezane teme

evropska unija, pravosodje, Slovenija
Aktualno
aleksandra pivec družina

Bo Pivčeva z razkritjem računov prepričala strankarske kolege?

Ministrica za kmetijstvo in predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, ki se je znašla pod plazom očitkov zaradi nejasnih plačil gostovanj v službenem času, bo svoje junijsko gostovanje v podjetju Vinakras in v Izoli danes pojasnjevala poslanski skupini svoje stranke. Iz slednje prihajajo ostri toni na račun Pivčeve, od nje zahtevajo konkretna pojasnila.

Aktualno

Policija danes začenja enotedensko nacionalno preventivno akcijo Hitrost s katero bo šla nad prehitre voznike

Danes se začenja preventivna akcija Hitrost, katere namen je umirjanje prometa in s tem večja varnost vseh udeležencev. Kršitve cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti namreč v Sloveniji še vedno predstavljajo tretjino vseh kršitev, neprilagojena hitrost je med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Po protestih v Belorusiji, ki so izbruhnili po objavi uradnih vzporednih predsedniških volitev, na katerih je zmagal Aleksander Lukašenko, pridržali več sto ljudi

Beloruska policija je ponoči nasilno zatrla proteste, ki so v več mestih po Belorusiji izbruhnili v nedeljo po objavi uradnih vzporednih predsedniških volitev, na katerih je zmagal Aleksander Lukašenko. Umrl je najmanj en protestnik. Po navedbah beloruske organizacije za človekove pravice Viasna je policija po protestih pridržala več kot 300 ljudi.

Aktualno
Aleksander Lukašenko

Začasni rezultati potrjujejo prepričljivo zmago Lukašenka

Dolgoletni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je zmagal na predsedniških volitvah v nedeljo, je danes potrdila vodja državne volilne komisije Lidija Jermošina. Zanj je glede na začasne rezultate glasovalo 80,23 odstotka volivcev. Glavna izzivalka Svetlana Tihanovska, ki rezultatov ne priznava, pa je zbrala 9,9 odstotka glasov.

Aktualno

Ministrico za kmetijstvo in predsednico DeSUS Aleksandro Pivec čaka polaganje računov v svoji stranki

Ministrica za kmetijstvo in predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, ki se je znašla pod plazom očitkov zaradi nejasnosti pri plačilih ob gostovanjih po Sloveniji, bo račune polagala tudi svoji stranki. Pojasnila v ponedeljek pričakuje poslanska skupina, iz katere za zdaj ni čutiti podpore predsednici, zadnjo besedo pa je pričakovati na organih stranke.