Državni svet ne bo vložil veta na novi protikoronski zakon

Državni svet ne bo vložil odložilnega veta na četrti protikoronski zakon, s katerim se vlada pripravlja na drugi val epidemije covida-19, so danes izglasovali svetniki. Odločanje o vetu je predlagala interesna skupina lokalnih interesov, da bi pospešili postopek uveljavitve zakona. DZ bo zdaj odločal o tem, da na zakon ni mogoč referendum.

Za veto je glasovalo devet svetnikov, proti pa 20.

Državni svet je bil v današnjem odločanju precej razdeljen. Svetnik Branimir Štrukelj je bil kritičen do paradoksa, da predlagatelji veta zanj v resnici ne nameravajo glasovati. Da vlaganje fiktivnih vetov ne krepi kredibilnosti državnega sveta, se je strinjal Igor Antauer.

Svetnik Milan Ozimič je poudaril, da je ideja današnjega odločanja o vetu v tem, da se svetniki o podpori ali zavrnitvi odločijo na prvi in ne na zadnji dan predvidenega roka. “Nekaterim je v interesu, da se ukrepi uveljavijo hitro,” je poudaril in izpostavil primere turističnih namestitvenih objektov, ki bodo lahko po uveljavitvi zakona sprejemali turistične bone, ter razjasnitev tega, kdo krije stroške karantene, odrejene zaposlenemu delavcu.

Precej državnih svetnikov je bilo tudi kritičnih do manjšega dela vsebine zakona, zlasti do uvajanja mobilne aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi ter do določb, ki policiji omogočajo vpogled v zdravstvene podatke oz. preverjanje, ali je bila osebi odrejena karantena.

“Za to, da bo lahko nekdo v soboto unovčil vavčer, smo pripravljeni pristati na to, da bodo policisti gledali danes koronavirus, jutri druge nalezljive bolezni … četrti dan pa podatke o vašem duševnem zdravju,” je bil kritičen Peter Požun. S četrtim protikoronskim zakonom “uvajamo pooblastila represivnemu organu, ki mu ne gredo”, je prepričan.

Tudi Antauer je menil, da razprava teče “o pooblastilu nekomu, ki mu to pooblastilo ne gre”. “Eden od osnovnih humanih in civilizacijskih postulatov je osebna svoboda. Če bo nekdo neupravičeno posegel v moje intimne podatke in jih zlorabil, imam resen problem, ali želim živeti v taki družbi,” je dejal.

Na drugi strani pa je svetnik Branko Šumenjak menil, da je treba tehtati med pravico tistega, ki je potencialni kršitelj, in tistega, ki je njegova potencialna tarča. “Na ta način varujemo zdravje,” je prepričan.

Zakon je po zavrnitvi veta zdaj spet v rokah poslancev državnega zbora, ki bodo odločali o vladnem predlogu sklepa o nedopustnosti referenduma nanj. Postopek je bil enak v primeru sprejemov vseh treh predhodnih protikoronskih zakonov.

Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki ga je DZ potrdil v četrtek, med drugim podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija z možnostjo podaljšanja še do konca septembra.

Nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalce ne bo mogel organizirati dela na domu, bo do konca septembra prevzela država. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, pri čemer bodo tisti, ki jim bo karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo v času opravljanja dela, prejeli nadomestilo v višini, kot če bi delali.

Z namenom preprečevanja širjenja okužb predlog zakona predvideva tudi vzpostavitev in zagotavljanje delovanja aplikacije za pametne telefone, katere namen je obveščanje uporabnikov o stikih z okuženimi in osebami, ki jim je bila odrejena karantena.

Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne, zaradi česar so te določbe deležne kritik o nedopustnem nadzoru države nad državljani in grobem posegu v ustavne pravice. Opozicija je poskušala na seji matičnega delovnega telesa celotno poglavje o aplikaciji iz zakonskega besedila črtati, a ji ni uspelo.

Povezane teme

državni svet, koronavirus v sloveniji, Slovenija, zakonodaja

Rubrika Aktualno

Aktualno

Novi predsednik CDU postal Armin Laschet

Nemški krščanski demokrati (CDU) so na digitalnem kongresu stranke v drugem krogu glasovanja za novega predsednika stranke izbrali ministrskega predsednika Severnega Porenja-Vestfalije Armina Lascheta. Nasledil bo dosedanjo predsednico Annegret Kramp-Karrenbauer, ki se je položaju odpovedala pred skoraj letom dni.

Aktualno

Hrvat pretepel in zbrcal lezbijko, ker ga je zavrnila. Policija ga je kaznovala s 40 EUR globe, Hrvaška pa si je s tem prislužila zaušnico iz Strasbourga

Evropsko sodišče za človekove pravice (EČSP) v Strasbourgu je presodilo, da hrvaško pravosodje ni ustrezno in učinkovito odgovorilo na homofobni napad zaradi spolne usmerjenosti žrtve leta 2010. Na Hrvaškem so ta teden začeli javno razpravo o vladnem predlogu novega protokola za postopke v primeru zločinov iz sovraštva.