Slovenski pivovarji ob mednarodnem dnevu piva predlagajo uvedbo znižane stopnje davka za hotelirstvo in gostinstvo

Slovenski pivovarji ob mednarodnem dnevu piva predlagajo uvedbo znižane stopnje davka za hotelirstvo in gostinstvo, nadaljevanje podpore pri zagotavljanju likvidnosti ter znižanje trošarin na pivo, še posebej tista z nizko vsebnostjo alkohola. Na ta način bi namreč pripomogli k trajnostni revitalizaciji gostinstva in razvoj pivovarstva v prihodnje.

Kot so danes sporočili iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, izračuni namreč potrjujejo, da pivo, ki pride do kupca prek gostinske storitve, ustvarja veliko večjo vrednost za poslovne in davčne prihodke, kot tisto, ki pride prek maloprodajnih kanalov.

Ob mednarodnem dnevu piva, ki ga po vsem svetu praznujejo na prvi petek v avgustu, je predsednik Združenja slovenskih pivovarn Jernej Smolnikar povedal, da je v času, ki marsikaterega od njihovih članov in partnerjev postavlja na tanko črto preživetja ali zaprtja dejavnosti, pomembno, da se še bolj povežejo, si izmenjujejo znanje in izkušnje ter oblikujejo jasna priporočila o tem, kako podpreti gostinstvo in pivovarstvo v okviru zelene obnove in trajnostnega razvoja.

“V teh časih moramo bolj kot kdaj koli prej zagotavljati prožnost pri organizaciji našega dela, a hkrati bolj kot kdaj koli prej potrebujemo stabilne, zanesljive dolgoročne rešitve, ki bodo v okviru okrevanja gostinstva omogočile tudi nadaljnji razvoj pivovarstva,” je dejal Smolnikar.

Tudi v luči dejstva, da bo Slovenija v letu 2021 evropska gastronomska regija, si po Smolnikarjevem mnenju slovensko pivo zasluži najboljšo pozicijo – enakovredno in ob boku vsem slovenskim dobrotam v odlični gastronomski ponudbi Slovenije. Odličnost, raznolikost in kreativnost slovenskega piva mora dobiti priznanje najprej doma, da se bodo pivovarji lahko uspešneje uveljavljali tudi na mednarodnem trgu, pravi Smolnikar.

Zato pivovarji prav z letošnjim mednarodnim dnevom piva stopajo v ospredje z jasnim sporočilom, da je čas za ponovno povezovanje. Želijo biti povezovalci od njive do potrošnika, v želji za čim prejšnje zeleno okrevanje gospodarstva in trajnostno naravnano strategijo.

Eden od najbolj prizadetih storitvenih, turističnih sektorjev je tudi t.i. HoReCa ali segment hotelirstva in gostinstva, ki vključuje restavracije, bare, pivnice, kavarne in druge lokale, med katerimi so številna mala in mikro podjetja. Na ravni EU je zaradi zaprtja obratov ogroženih okoli šest milijonov delovnih mest.

Zaradi več mesecev zaprtih restavracij in gostinskih obratov se je pivovarjem občutno zmanjšal obseg povpraševanja in s tem tudi prodaje. Okoli tretjina prodanega piva namreč pride do kupca prav prek gostinstva in tega prek trgovskih poti ni mogoče nadomestiti. Za mnoge pivovarje se je torej pomembna ali celo edina pot na trg prekinila preko noči. Vse pivovarje, tudi slovenske – teh je v Sloveniji preko 100, v EU pa preko 10.000 – je epidemija močno prizadela.

V Združenju slovenskih pivovarn tako pozdravljajo ukrep, ki ga je sprejela vlada v obliki turističnih bonov, saj si je z domačim turizmom – po prvotnem popolnem zaprtju – posledično nekoliko opomogla tudi gostinska dejavnost. A ne v obsegu, kot je verjetno bilo pričakovano, zato je glede na negotovost prihajajočega obdobja po mnenju združenja že danes treba razmisliti o nadaljnjih korakih, predvsem v smeri učinkovitih sistemskih rešitev, ki bodo vodile v varno in vzdržno okrevanje gostinskega segmenta in celotne verige vrednosti.

Pivovarji, povezani v močno evropsko združenje, pa so Evropski komisiji že podali predlog, ki je takšnim argumentom naklonjena, še navajajo v združenju.

Kot je za STA povedala predstavnica združenja Alenka Lesjak, je Slovenija prav gotovo tudi dežela piva. Imamo že dolgo tradicijo pivovarstva, saj se je pivo varilo v mnogih slovenskih domovih, še preden je leta 1825 svoja vrata odprla Pivovarna Laško. Manjše slovenske pivovarne so se začele razvijati takoj po osamosvojitvi Slovenije in v svoji kakovosti in pestrosti, skupaj s pivovarnama Pivovarne Laško Union, oblikujejo pester svet slovenskega piva.

“Lahko rečemo, da so tudi manjši slovenski pivovarji izdatno pomagali pri graditvi kulture pitja piva v Sloveniji,” je dejala Lesjakova.

Mali proizvajalci piva proizvedejo skoraj 30.000 hektolitrov piva. Tržni delež craft pivovarn v Sloveniji je pod petimi odstotki. Kakšen je njihov potencial, je v tem trenutku težko oceniti, saj so to mlada podjetja, ki so bodisi začela na novo ali pa imajo drugo glavno dejavnost. Seveda bo njihov razvoj močno odvisen od okoliščin in podpore, ki jo bodo deležna po epidemiji s covidom-19, saj so močno povezani s segmentom hotelirstva in gostinstva, pravi Lesjakova.

Glede prodora malih pivovarn na tuje trge je pojasnila, da mnogi slovenski pivovarji že izvažajo svoje pivo, in to ne le v sosednje države, temveč na preostali, zelo zahteven evropski trg ter tudi na Kitajsko. Izvozne odločitve so odvisne od ambicije posameznih pivovarjev in mnogokrat tudi od njihovih kapacitet proizvodnje, saj so slovenska piva že zdaj zelo cenjena tudi v tujini.

Kumulativno predstavlja slovenski izvoz piva okoli 790.000 hektolitrov piva, kar predstavlja okoli 35 milijonov evrov. Najpomembnejše izvozne države so bile lani Hrvaška, Italija, BiH, Srbija in Madžarska. Povečuje se tudi spletna prodaja, ki se je ravno v obdobju epidemije izkazala za zelo dobrodošlo opcijo prodaje. Po junijskih podatkih finančne uprave so v Sloveniji 104 pivovarski trošarinski zavezanci.

V zadnjih letih v Sloveniji beležimo zelo solidno rast malih pivovarjev v skladu s trendi najbolj razvitih držav, pravi Lesjakova in dodaja, da se je med letoma 2017 in 2019 sicer majhen trg slovenskih malih pivovarjev okrepil skoraj za 35 odstotkov.

Povezane teme

pivo, pivovarstvo, Slovenija

Rubrika Aktualno

Aktualno

Japonsko zdravilo za covid-19 potrjeno skrajša čas okrevanja

Japonsko podjetje Fujifilm je danes sporočilo, da njihovo zdravilo avigan statistično pomembno skrajša čas okrevanja bolnikov s covidom-19. Klinično testiranje, ki so ga izvajali od marca, ni pokazalo, da bi bilo jemanje avigana tvegano za zdravje. Podjetje bo predvidoma oktobra zaprosilo za komercialno odobritev zdravila za covid-19.