Na donatorski konferenci za Libanon obljubljenih prek 200 milijonov evrov pomoči

Na mednarodni donatorski konferenci v organizaciji ZN in francoskega predsednika Emmanuela Macrona so danes zbirali sredstva za pomoč Libanonu po uničujoči eksploziji. Sodelovalo je okoli 30 predstavnikov držav in organizacij, med njimi predsednik ZDA Donald Trump. Obljubili so 200 milijonov evrov pomoči in pozvali k neodvisni preiskavi eksplozije.

“Cilj danes je hitro ukrepanje in učinkovito koordiniranje naše pomoči na terenu, da gre kar se da učinkovito v roke libanonskih ljudi,” je povedal Macron ob odprtju. “Sodelovati moramo, da ne prevladata niti nasilje niti kaos,” je dodal v luči protestov. Po njegovem je stvar oblasti, da delujejo v smeri dobrega za državo in da se odzovejo na pričakovanja libanonskega ljudstva.

Po oceni Združenih narodov, ki jo je po konferenci objavila Elizejska palača, Libanon po eksploziji potrebuje vsaj 117 milijonov dolarjev (približno 100 milijonov evrov) nujne pomoči. Ocena zajema nujno medicinsko pomoč, hrano in nastanitve.

Kot je po konferenci sporočil nemški zunanji minister Heiko Maas, so države skupno obljubile prek 200 milijonov evrov pomoči.

Francija je denimo vzpostavila zračni most, ki bi omogočal dostavo prek 18 ton medicinske pomoči in prek 700 ton hrane. Na območje je poslala tudi material za obnovo in strokovnjake za pomoč pri preiskavi dogodka.

EU je napovedala dodatnih 30 milijonov. Katar je napovedal 50 milijonov dolarjev pomoči, Kuvajt pa 40 milijonov dolarjev. Velika Britanija obljublja 20 milijonov funtov, Nemčija 20 milijonov evrov, Norveška 6,5 milijona evrov, Švica 3,7 milijona evrov. Številne države so napovedala tudi druge oblike pomoči.

Države donatorke so v skupni izjavi po konferenci obljubile, da bodo zbrale “obsežna sredstva” v pomoč Libanonu in zagotovile, da bo pomoč namenjena neposredno prebivalcem Libanona. Izrazile so tudi podporo “nepristranski, kredibilni in neodvisni preiskavi” eksplozije.

Ameriški predsednik Trump je poleg poziva k “popolni in transparentni preiskavi” glede na navedbe Bele hiše tudi izrazil podporo protestnikom, ki zahtevajo reforme v državi.

Virtualne konference so se med drugim udeležili še italijanski premier Giuseppe Conte, španski predsednik vlade Pedro Sanchez in nemški zunanji minister Heiko Maas.

S strani Evropske unije se je konference udeležil komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je obljubil dodatno pomoč v višini 30 milijonov evrov, skupno doslej že 63 milijonov evrov.

Kot je povedal Lenarčič, EU ljudem v Libanonu pomaga že vse od eksplozije – mobilizirala je več sto strokovnjakov za iskanje in reševanje in v Bejrut poslala medicinsko pomoč.

Po konferenci je v izjavi v Ljubljani izpostavil, da bo izhod iz položaja, v katerem je država, dolgotrajen. Že pred eksplozijo je bila v bankrotu, koronavirus je prinesel še zdravstveno krizo. A če bo hotela pomoč pri gospodarski obnovi, bo morala vlada izboljšati upravljanje države in sprejeti strukturne reforme.

Slovenska vlada se je odločila za nujno humanitarno pomoč Libanonu nameniti 200.000 evrov, prek mehanizma EU na področju civilne zaščite pa bo v to državo napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči.

Eksplozija v torek v pristanišču Bejruta je pustila razdejanje v mestu. Katastrofa je terjala že več kot 150 življenj, okoli 6000 ljudi je ranjenih, med 200.000 in 300.000 ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Država, ki se že tako spopada s pandemijo covida-19 in gospodarsko krizo, potrebuje neposredno pomoč, pozivajo v Parizu. Med drugim potrebujejo medicinsko opremo, prehrano ter pomoč pri obnovitvi šol in bolnišnic.

Glede na prve ugotovitve preiskav je eksploziji v skladišču z 2750 tonami amonijevega nitrata botrovala malomarnost. Poleg uničenja v mestu je za seboj pustila tudi 43 metrov globok krater. Na območju katastrofe so vse dni iskali več pogrešanih oseb, a kot so danes sporočili iz vojske, ni več upanja, da bi še našli preživele.

Več tisoč Libanoncev se je podalo na ulice, kjer pozivajo vlado k odstopu in prevzemu odgovornosti. Na protestih, ki so v soboto divjali v Bejrutu, je bilo ranjenih več sto ljudi, en policist je izgubil življenje. Izbruhnilo je namreč nasilje med policijo in protestniki, ko so ti skušali zavzeti več ministrstev.

Libanonski premier Hassan Diab je sicer v soboto v luči dogajanja po eksploziji napovedal predlog predčasnih volitev, o tem naj bi razpravljali v ponedeljek. Je pa danes odstopila libanonska ministrica za informiranje Manal Abdel Samad. Obenem se je opravičila Libanoncem, ker niso uspelo izpolniti njihovih pričakovanj.

Bejrut pa so v soboto obiskali tudi tuji državniki. Tako se med drugim predsednik Evropskega sveta Charles Michel srečal z visokimi libanonskimi predstavniki, tudi predsednikom Michelom Aounom. Ob prihodu je zagotovil Libanonu podporo Evropske unije, ne le v besedah, ampak tudi dejanjih. Izpostavil je tudi, da bi si morale vse politične sile v državi prizadevati za skupno dobro ljudi, uresničevati reforme, da bi ljudem vlili upanja v boljšo prihodnost.

Poleg Michela pa sta se v Bejrutu mudila še vodja Arabske lige Ahmed Abul Gejt ter turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu in turški podpredsednik Fuat Oktay. Gejt je ob prihodu zagotovil podporo arabskih držav, Oktay pa je izrazil pripravljenost Turčije, da priskoči na pomoč s hrano in medicinsko opremo.

Povezane teme

bejrut, humanitarna pomoč, Libanon
Aktualno
Kaj je karantena in kaj domača izolacija

Novi val epidemije povečuje stiske pri ljudeh

Novi val epidemije novega koronavirusa povečuje stiske med ljudmi. Po navedbah humanitarnih organizacij je opazno predvsem naraščanje števila prošenj za finančno pomoč ter potreb po psihosocialni pomoči. Mnoge ljudi, predvsem starejše, težita osamljenost in strah, za razliko od spomladanskega vala pa zdaj ni tolažbe, da je kriza le kratkotrajna.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami za čimprejšnjo vrnitev otrok v šolo, a potrebujejo dovolj časa za organizacijo

V osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami pozdravljajo morebitno čimprejšnjo vrnitev njihovih otrok v redni vzgojno-izobraževalni proces, če bo vlada v tej smeri izpolnila odločitev ustavnega sodišča glede zaprtja teh šol in zavodov. A ravnatelji hkrati poudarjajo, da bo delo nemogoče organizirati že do ponedeljka.