Do konca leta po ocenah ogroženih okoli 5000 delovnih mest

Čeprav so ukrepi vlade za blažitev posledic covida-19 pomembno prispevali k ohranitvi delovnih mest in preprečili množična odpuščanja, pa so razmere na trgu dela vseeno negotove. Po ocenah analitikov je do konca tega leta kljub veljavnim ukrepom ogroženih okoli 5000 delovnih mest.

Vlada je že spomladi po prvi razglasitvi epidemije začela sprejemati ukrepe za pomoč delodajalcem, s katerimi naj bi ohranili delovna mesta in podjetjem pomagali, da imajo delavce na razpolago, takoj ko bodo lahko proizvodnjo spet zagnala v polnem obsegu.

Najprej je bil že spomladi uveljavljen ukrep subvencioniranja čakanja na delo na domu, nato pa junija še ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Oba bosta veljala najmanj do konca tega leta, vlada pa ju nato lahko še podaljša. Doslej sprejetih pet protikoronskih svežnjev ukrepov je poleg tega podjetjem ponudilo še druge oblike pomoči.

Na ta način se je po ocenah vlade ohranilo skoraj 300.000 delovnih mest. “S tem smo omogočili gospodarstvu, da so imeli zaposlene na voljo takoj po preklicu epidemije in so lahko takoj zagnali svoje dejavnosti, kjer je bilo to mogoče,” je pred kratkim v DZ dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Janez Cigler Kralj.

Analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc tem besedam pritrjuje. “Vladni ukrepi, ki so v veljavi, znižujejo število ogroženih delovnih mest,” je povedal za STA.

A vlada je medtem vnovič razglasila epidemijo covida-19 in Ivanc meni, da bodo morala nekatera podjetja v storitvenih dejavnostih še vedno odpuščati, ker jim nastajajo določeni fiksni stroški ter tudi ocenjujejo, da se bo pandemija zavlekla in bo dlje časa negativno vplivala na njihovo poslovanje. “Ocenjujemo, da je kljub veljavnim ukrepom ogroženih okoli 5000 delovnih mest v obdobju treh mesecev,” je dodal.

Nekaj podjetij bo sicer verjetno povečalo zaposlovanje takrat, ko se bo znova pojavilo povpraševanje po njihovih storitvah. Po Ivančevih besedah gre predvsem družbe, ki zaposlujejo manj kvalificirano delovno silo.

Omejitvene ukrepe sicer podpira. Policijska ura, omejitve gibanja v lastni regiji ali občini, omejitve druženja ter prehajanja državnih mej za prebivalstvo so ukrepi, ki so potrebni z vidika obvladovanja epidemije, je prepričan. Razumljivo se mu zdi tudi omejevanje stikov s končnim potrošnikom.

“Druga plat medalje pa je, da so s tem prizadete tudi gospodarske dejavnosti, predvsem tiste, ki se omejitvenim ukrepom ne morejo prilagoditi, ali pa strah pred okužbo potrošnike odvrača od koriščenja storitve,” je dodal.

Zato posledice omejitvenih ukrepov najbolj občutijo v storitvenih dejavnostih, kot so turizem, catering, javni transport potnikov, trgovina z naftnimi derivati, fitnesi ter organizacija kulturnih, kongresnih, športnih in drugih dogodkov. Vseeno so aktualni ukrepi v večini držav manj strogi kot spomladi, ker je stroka prišla do spoznanja, da uvedba splošnih omejitev ni vedno učinkovit način zajezitve epidemije, je dejal Ivanc.

Naštete panoge so zaradi covida-19 tudi najbolj prizadete. Ivanc pa vidi nevarnost, da se poslabša tudi stanje v predelovalnih dejavnostih, kjer so septembra že nadoknadili velik del padca iz spomladanske ustavitve javnega življenja. Upad bi izviral iz manjših izvoznih naročil ter tudi slabše dosegljivosti zaposlenih zaradi večje pojavnosti bolniške odsotnosti, je pojasnil.

O tem, kakšno je trenutno stanje obsega poslov in naročil, Ivanc še nima podatkov. Pri naših trgovinskih partnericah pa se obeti slabšajo, zato je pričakovati, da bo negativen vpliv na industrijo bolj prisoten čez dva do tri mesece, je povedal.

Ob tem verjame, da bodo v primeru nadaljevanja zaostrenih razmer v najpomembnejših partnericah Slovenije in na drugih izvoznih trgih še prek zime države še naprej skušale nadomestiti padec v povpraševanju prizadetim gospodarskim subjektom. Evropska centralna banka bo poskrbela, da bodo stroški zadolževanja ostali zgodovinsko nizko, je dodal.

V soboto je začel veljati peti protikoronski zakon, vlada pa že napoveduje šestega. Ivanc ji ob tem med drugim predlaga poenostavitev jamstvene sheme za nova bančna posojila podjetjem ter povračilo dela nastalih fiksnih stroškov nadpovprečno prizadetim podjetjem v vseh panogah. “Predlagamo tudi možnost, da breme nadomestil za bolniške odsotnosti do 30 dni spet prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,” je še dodal.

Povezane teme

delovna mesta, koronavirus, odpuščanje, Slovenija
Aktualno

Šolarji bodo od ponedeljka dalje tudi telovadili na daljavo

Društvo IndiJanez v ponedeljek v okviru projekta Razgibana šola pričenja z online organizirano in vodeno vadbo za šolarje, ki se šolajo od doma. Telesno aktivnost bodo vsak šolski dan ob 10. uri v živo in v obliki TV oddaje prek spletne povezave (Youtube in Facebook stream) vodili strokovnjaki na svojih področjih, so sporočili iz društva.

Aktualno

Vreme: Postopno se bo zjasnilo

Danes bo sprva oblačno. Dopoldne se bo zjasnilo na Primorskem, kjer bo pihala zmerna burja, nato pa tudi v notranjosti države. Bolj oblačno bo ostalo ponekod v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature bodo okoli 3, na Primorskem od 8 do 12 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Aktualno

Inštitut Jožef Stefan: Epidemija se je začela umirjati

Na Institutu Jožef Stefan ugotavljajo, da se glede na celostno sliko, število hospitaliziranih in pozitivnih testov nakazuje, da se je epidemija končno začela umirjati. “Upamo, da bomo z doslednim izvajanjem ukrepov z 16. novembra, katerih učinek se naj bi v prihodnjih dneh vse bolj kazal, uspeli krivulje odločno obrniti navzdol,” so zapisali.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Hrvaški premier Plenković v samoizolaciji

Hrvaški premier Andrej Plenković je v samoizolaciji, potem ko so okužbo z novim koronavirusom potrdili pri njegovi soprogi, so v soboto zvečer sporočili iz hrvaške vlade. Na okužbo z novim koronavirusom se je testiral tudi Plenković, vendar je bil test negativen.

Aktualno

Črna gora in Srbija izgnali veleposlanika

Črna gora je v soboto srbskega veleposlanika zaradi vmešavanja v notranjo politiko države označila za nezaželenega in ga pozvala, naj zapusti državo. Srbija je le nekaj ur kasneje odgovorila z enako potezo in črnogorskega veleposlanika označila za nezaželenega ter ga pozvala, naj državo zapusti v 72 urah, poročajo tuje tiskovne agencije.