Ameriški kongres potrdil ustavno obtožbo Trumpa zaradi vzpodbujanja upora

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 232 glasovi za in 197 proti potrdil že drugo ustavno obtožbo predsednika Donalda Trumpa, tokrat zaradi vzpodbujanja upora oziroma vstaje. Demokratom se je pri glasovanju za obtožbo pridružilo deset republikancev, pet kongresnikov pa ni glasovalo.

Predstavniški dom kongresa je prvo ustavno obtožbo Trumpa zaradi zlorabe pooblastil in oviranja dela kongresa potrdil decembra 2019 v povezavi z izsiljevanjem Ukrajine, naj v zameno za nadaljevanje vojaške pomoči ZDA uvede preiskavo zoper demokrata Josepha Bidna.

Drugo ustavno obtožbo si je Trump prislužil z zavajanjem glede izida volitev 3. novembra, na katerih je izgubil proti Bidnu. Zavajanje je doživelo vrhunec preteklo sredo, ko je Trump poslal svoje podpornike nad kongres, da ustavijo formalno potrditev Bidnove zmage, pri čemer je umrlo pet ljudi.

Za razliko od prve ustavne obtožbe, ko so vsi republikanci v predstavniškem domu skupaj z dvema demokratoma glasovali proti, so tokrat vsi demokrati glasovali za ustavno obtožbo, pridružilo pa se jim je tudi deset republikancev.

Razprava pred glasovanjem je trajala le nekaj ur, manjšo podporo Trumpu med republikanci pa je bilo opaziti zaradi velikega pomanjkanja govornikov v njegov prid glede na prvo ustavno obtožbo.

Ustavna obtožba mora zdaj v senat, kjer bo potekal sodni proces za odstavitev Trumpa s položaja, vendar se to ne bo zgodilo preden Trumpu 20. januarja poteče mandat. Vodja senatne večine Mitch McConnell je glede na poročanje medijev izrazil odobravanje ustavne obtožbe, vendar pa je sporočil, da senat ne bo zasedal do 19. januarja, kar pomeni, da ne bo časa za izvedbo sodnega procesa pred iztekom Trumpovega mandata.

Postopek se bo v senatu verjetno nadaljeval, ko bodo demokrati po dveh zmagah v Georgii prevzeli tesno večino in bo potrjena Bidnova vlada skupaj z najnujnejšimi prioritetami. Ne gre več za odstavitev Trumpa, ampak za obsodbo Trumpovih dejanj, za kar pa bodo morali demokrati dobiti na svojo stran tudi 17 senatnih republikancev.

Glasovati nameravajo sicer tudi o dosmrtni prepovedi opravljanja javne funkcije Trumpu, s čimer bi mu preprečili morebitno predsedniško kandidaturo leta 2024, kar bi moralo zanimati republikanske senatorje, ki se želijo potegovati za predsednika. Če Trump ne bi smel kandidirati, bi bilo namreč naenkrat veliko prostora.

Za drugo ustavno obtožbo Trumpa, ki je ima le eno točko vzpodbujanja k uporu, je glasovalo deset republikancev, kar je največja podpora predsednikove stranke ustavni obtožbo v zgodovini.

Leta 1998, ko so republikanci Billu Clintonu naložili kar pet točk obtožbe v povezavi z laganjem glede spolnega razmerja s pripravnico, se jim je pri potrditvi ustavne obtožbe pridružilo pet demokratov.

Prvo ustavno obtožbo predsednika ZDA leta 1868, ki so jo vložili demokrati, pa sta podprla tudi dva člana republikanske stranke predsednika Andrewa Johnsona. Njemu so naložili 11. točk obtožnice, šlo pa je za zamenjave Johnsonovih ministrov.

Trumpu zdaj očitajo najbolj resen zločin do zdaj, to je vzpodbujanje k uporu proti zakoniti vladi ZDA. Obtožnica omenja Trumpovo zavajanje glede izida predsedniških volitev 3. novembra in besede podpornikom 6. januarja, s katerimi jih je vzpodbudil k napadu. Trump za to ni prevzel nobene odgovornosti.

Trump je skušal ustaviti proces sredi razprave pred glasovanjem, ko je na pobudo republikancev objavil sporočilo o popolni obsodbi vsakega nasilja. Republikanci so ga med naraščanjem groženj njegovih podpornikov z novim nasiljem opozorili, da bo osebno odgovarjal za njihova dejanja in Trump je prvič po tednu dni nedvoumno obsodil vsako nasilje. Dan prej je še grozil, da ustavna obtožba pomeni veliko nevarnost za ZDA, ker povzroča veliko jeze.

Demokrati so najprej skušali prepričati Trumpa, naj sam odstopi, nato so potrdili resolucijo s pozivom podpredsedniku Miku Penceu in Trumpovi vladi, naj odstranijo predsednika s položaja po 25. amandmaju k ustavi. Pence je to zavrnil.

“Mora iti, ker predstavlja jasno in takojšnjo grožnjo državi, ki jo imamo radi,” je med razpravo pred glasovanjem povedala predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi. Drugi demokrati so ponavljali, da je napad na kongres prekoračil vsako mejo, in opozarjali, da je Trump grožnja vsak dan, dokler ne odide s položaja.

Republikanskih govornikov je bilo veliko manj, kot je razmerje moči v kongresu, večinoma pa so govorili, da ustavna obtožba deli državo. Trumpa so zagovarjali, da ni z ničemer vzpodbujal k nasilju, ki so ga pripisali izključno skrajnežem.

Tokrat niso skušali krivde za napad zvaliti na levico, čeprav so trdili, da so demokrati izražali podporo divjanju med protesti proti policijskemu nasilju. V kongresu tega ni bilo, pa tudi Biden je bil več kot jasen z obsodbo vsakega nasilja katere koli strani.

Povezane teme

ameriški kongres, Donald Trump, napad na kongres

Rubrika Aktualno

Aktualno

V devetih od dvanajstih regij v ponedeljek odpirajo osnovne šole za učence prvega triletja in vrtce

Posavska, Jugovzhodna in Goriška regija glede na epidemiološko sliko ostajajo v črni fazi, ostale prehajajo v rdečo fazo. To pomeni, da se tam prihodnji teden odpirajo osnovne šole za učence prvega triletja po modelu C, odprejo se tudi vrtci, je nocoj po seji vlade povedal premier Janez Janša. Zagnali naj bi denimo smučišča in nekatere trgovine.

Aktualno

Joe Biden prisegel kot 46. predsednik ZDA

Joe Biden je na zahodni strani kongresne palače z roko na družinskem svetem pismu iz 19. stoletja, ki ga je držala nova prva dama ZDA Jill Biden, prisegel na položaj 46. predsednika ZDA. Prisego je vodil predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts. V govoru po prisegi je poudaril, da je danes dan demokracije in Američane pozval k enotnosti.

Aktualno

Joe Biden: V Ameriki je nov dan

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je nekaj ur pred svojo prisego na Twitterju zapisal, da je v Ameriki nov dan. To je tvitnil nekaj minut po odhodu dosedanjega predsednika Donalda Trumpa iz Washingtona. Ta je v skladu s tradicijo svojemu nasledniku pustil pismo.

Aktualno

Precepljenost proti covidu-19 v Sloveniji dvoodstotna: doslej prejeli 222 prijav stranskih učinkov cepljenja, tudi tri resne

V Sloveniji je bilo doslej proti covidu-19 po zadnjih podatkih NIJZ cepljenih 42.410 ljudi, kar predstavlja dva odstotka prebivalstva. Po besedah koordinatorice programa cepljenja na NIJZ Marte Grgič Vitek trenutno največjo težavo predstavlja omejena količina cepiva, saj ga je ta teden prispelo bistveno manj, kot so pričakovali.