Poslanci zavrnili dnevni red redne seje, večino točk bodo obravnavali na izrednih sejah

Poslanci zavrnili dnevni red redne seje, večino točk bodo obravnavali na izrednih sejah

Poslanke in poslanci na začetku redne seje DZ danes niso potrdili dnevnega reda. Koalicija je že zahtevala izredno sejo, na kateri bodo obravnavali večino točk, predvidenih na redni, del opozicije pa zahteva izredno sejo za predlog ustavne obtožbe premierja Janeza Janše. Predsednik DZ Igor Zorčič je napovedal sklic posveta vodij poslanskih skupin.

Danes bi se morala začeti majska seja, ki bi potekala do vključno torka prihodnji teden. Na dnevnem redu današnjega dela je bilo odločanje, ali bo DZ zahteval mnenje predsednika republike Boruta Pahorja glede predloga ustavne obtožbe predsednika vlade. Za nadaljevanje seje je bilo predvideno odgovarjanje premierja Janše in ministrov na poslanska vprašanja.

V nadaljevanju tedna pa naj bi DZ odločal med drugim o predlogu ustavne obtožbe ter med mandatno-volilnimi zadevami, predvidoma v petek, o predlogu za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča.

Za predlagani dnevni red je od 84 navzočih glasovalo 42 poslancev, 42 jih je bilo proti. V LMŠ, SD, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP) so kot razlog za nasprotovanje dnevnemu redu navedli neupoštevanje koalicijsko-opozicijskih razmerij v delovnih telesih. Večino zakonov, ki so bili na dnevnem redu seje, so v delovnih telesih izglasovali v času, ko v njih niso mogli sodelovati poslanci NeP. Kolegij predsednika DZ je sicer prav danes potrdil nov razrez v delovnih telesih, ki poslancem NeP dodeljuje 12 mest.

Poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP so danes ocenili, da glasovanje glede dnevnega reda kaže na to, da vlada v DZ nima večine in da je čas za volitve. “Ta vlada, ta vladna koalicija skupaj z izgubljenimi sinovi dela slovenskega parlamenta dela vse, da bi ostala na oblasti, ne pa tako, kot je normalno v normalnih demokracijah, da se gre na volitve, da ljudstvo presodi, komu bo dalo glas in kdo naj vodi državo vnaprej,” je dejal predsednik LMŠ Marjan Šarec.

Kmalu po glasovanju so v LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP zahtevali sklic izredne seje s točko predloga ustavne obtožbe Janeza Janše.

Podobno je koalicija danes vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ za obravnavo večine točk, ki so bile uvrščene na dnevni red redne seje. V predlogu za izredno sejo pa ni opozicijskih predlogov zakonov in mandatno-volilnih zadev, med katerimi je bil tudi predlog za razrešitev Zorčiča.

Premier Janez Janša se je na glasovanje od dnevnem redu seje odzval na Twitterju in ga označil za “absurd na kvadrat”. “Predsednik DZ Igor Zorčič je glasoval proti dnevnemu redu redne seje, ki jo vodi. In s tem preprečil obravnavo vrste pomembnih rešitev za ljudi, pa tudi ustavne obtožbe, ki jo je vložila opozicija,” je zapisal in dodal ključnik butale.

Podobno je v izjavi za medije v DZ ocenil tudi vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Kot je dejal, takšnega zapleta ne pomni, pa je že dolgo v parlamentu. Glasov imajo sicer dovolj, vendar pa takšnega zapleta niso pričakovali, je dodal.

“Glasovanje o dnevnem redu je predvideno v poslovniku. Glas vsakega poslanca, tudi moj, šteje enako,” je o komentarjih koalicije v izjavi dejal Zorčič. Nekatere komentarje, da se v opoziciji očitno bojijo glasovanja o predlogu za njegovo razrešitev, je označil za deplasirane.

Kot ugotavlja, današnje glasovanje o dnevnem redu kaže na zelo tesna razmerja v DZ. Verjame pa, da je delo DZ ob dogovarjanju mogoče normalno nadaljevati. Če pa bo delovanje DZ potekalo tako kot danes, se Zorčič strinja z večjim delom opozicije, da to pomeni predčasne volitve.

Napovedal je sklic posveta vodij poslanskih skupin. Kot je dejal, se bo treba v zvezi z izrednimi sejami dogovoriti za časovnico. Po njegovem mnenju pri tem ne bi smelo biti presenečenj, saj da mora biti izredna seja DZ, če jo zahteva najmanj četrtina poslancev, sklicana najpozneje v 15 dneh.

Vendar pa poslanci tako kot o dnevnem redu redne glasujejo tudi o dnevnem redu izredne seje.

Današnje dogajanje v DZ je znova pokazalo, da je njegovo delovanje oteženo, včasih celo onemogočeno. Nobena stran namreč nima a priori večine, pač pa se mora zanjo potruditi, je za STA spomnil politolog Miro Haček z ljubljanske fakultete za družbene vede. Opozicija seže nekje do 43, koalicija do 47 glasov.

Ta položaj daje precejšnjo moč zunajkoalicijskim podpornicam vlade, manjšinska poslanca pa potiska v nehvaležno vlogo jezička na tehtnici. Sta pod pritiskom tako z leve kot z desne, kar se bo po njegovem mnenju zagotovo spet pokazalo pri ponovnem glasovanju o razrešitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča. Je pa pričakovano, da koalicija na dnevni red izredne seje DZ tega še ni uvrstila. Manjkata namreč po en poslanec DeSUS in SMC, v trenutni situaciji pa šteje vsak glas, je dejal.

Scroll to top
Skip to content