V pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami na Savi je bilo odkritih 1,2 mikroplastičnega delca na kubični meter. Sledile so reka Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani in Kamniška Bistrica v Domžalah, kjer so izračuni pokazali 0,6 delca na kubični meter. Ostale reke so vsebovale manj mikroplastike ali nič, kažejo podatki društva.

Mikroplastiko je tako vsebovalo 52 odstotkov vzorcev, kar je primerljivo s podatki iz Nemčije, kjer je ta delež znašal 57 odstotkov. Slovenski in nemški vzorci so bili obenem primerljivi tudi po številu delcev mikroplastike na kubični meter.

“V slovenskih vodotokih je bila najpogostejša vrsta mikroplastike polietilen v obliki prozornih filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij, z razliko od nemških vodotokov, kjer prevladuje staran stiropor, najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja,” ugotavljajo Ekologi brez meja.

V spomladanskem delu projekta Pirati plastike je sodelovalo 795 učencev in dijakov iz 33 osnovnih in 18 srednjih šol. Vzorčenje je potekalo na 35 različnih vodotokih.

Analiza makroplastike je pri tem pokazala, da je približno 70 odstotkov odpadkov v rekah plastičnih, medtem ko je v Nemčiji ta delež znašal približno polovico. V vseh slovenskih akcijah je bilo najdenih tudi 49 zaščitnih mask.

Pobudnik projekta Pirati plastike je trio predsedstva Sveta EU – ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom za vode RS in društvo Ekologi brez meja, so pojasnili.

V teh dneh se medtem začenja jesenski del projekta, mesta za sodelovanje pa so bila po navedbah društva zapolnjena že spomladi. V projektu bodo sodelovali učenci in dijaki iz 50 slovenskih osnovnih in srednjih šol, so še zapisali v društvu.