Nemški kancler od Rusije zahteva takojšnjo umiritev razmer

Nemški kancler od Rusije zahteva takojšnjo umiritev razmer

Nemški kancler Olaf Scholz je prispel na obisk v Kijev, kjer se bo sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Scholzov obisk prihaja v času, ko so se napetosti glede Ukrajine še dodatno zaostrile, potem ko so ZDA posvarile, da bi lahko ruska invazija sledila že to sredo. Scholz od Rusije zahteva takojšnjo umiritev razmer.

Tik pred odhodom v Kijev je Scholz tvitnil, da od Rusije zahtevajo “takojšnje znake deeskalacije”. Iz Kijeva bo nemški kancler sicer odpotoval nazaj v Berlin, nato pa bo že v torek odpotoval v Moskvo in se sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik je v nedeljo zvečer za nemško zasebno televizijo Bild opozoril, da bi lahko predstavljal kanclerjev obisk “zadnjo priložnost” za doseganje miru, saj “postaja vojna vse bolj neizbežna” in se je “treba pripraviti za najslabše”.

Nemčiji sicer zahodni zavezniki, pa tudi mnogi v Ukrajini očitajo, da je zaradi svojih velikih gospodarskih interesov preveč popustljiva do Moskve. Posebej sporen je pri tem plinovod Severni tok 2, ki naj bi ruski plin pod Baltikom pripeljal v Nemčijo. Berlin je med drugim zavrnil dobavo orožja Ukrajini, bi pa se naj po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zdaj obetala dobava vojaške opreme in gospodarske pomoči Kijevu.

Nemčija je poleg tega napotila okoli 350 dodatnih vojakov v Natovo bojno skupino v Litvi in tako okrepila zavezniško obrambno linijo na vzhodni meji. Prvi tovornjaki z opremo so se iz Spodnje Saške proti Litvi odpravili davi, tovornjaki s šestimi samohodnimi havbicami pa naj bi se na pot odpravili še danes. Prvi vojaki so medtem z letali nemške vojske že prispeli v mesto Kaunas.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem zahteval nujno srečanje z Rusijo in drugimi ključnimi akterji v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), na katerem naj bi Moskva v skladu s svojimi obveznostmi po t. i. dunajskem dokumentu pojasnila, kakšni točno so njeni nameni spričo kopičenja vojakov in opreme ob meji z Ukrajino.

Tako v uradu predsednika Zelenskega kot na ukrajinskem zunanjem ministrstvu pa so danes odločno zavrnili možnost, da bi se Ukrajina zavoljo miru odpovedala svojemu dolgoročnemu cilju članstva v zvezi Nato, poroča ruska tiskovna agencija TASS.

To možnost je namreč v nedeljo omenil veleposlanik Ukrajine v Londonu Vadim Pristajko in z njo požel precej začudenja, a jo je nato tudi sam v pogovoru za britanski BBC danes umaknil oziroma zatrdil, da je bila iztrgana iz konteksta. Zatrdil je, da članstvo v Natu vsekakor ostaja dolgoročna strategija njegove države, ki je tudi zapisana v ukrajinski ustavi.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content