EU soglasno sprejela sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja Luganska in Donecka

EU soglasno sprejela sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja Luganska in Donecka

Članice EU so danes dosegle soglasen dogovor o sprejetju svežnja sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti proruskih separatistov v Donecku in Lugansku na vzhodu Ukrajine. Ta sveženj bo močno bolel Rusijo, je ob naznanilu dogovora v Parizu poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Sveženj vključuje sankcije za posameznike, tudi ruske poslance, in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, nanašajo se na gospodarske odnose med Luganskom in Doneckom ter EU ter na zmožnost dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov, je povzel Borrell po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Parizu.

Ruskega predsednika Vladimirja Putina po Borrellovih besedah ni na kazenskem seznamu. Vselej je vprašanje, kako stopnjevati odziv, vselej je treba premisliti o pravem ravnotežju in potrebi po rezervi, je pojasnil.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila odločitev o sankcijah in napovedala, da ga bodo hitro dorekli. Sankcije naj bi bile po neuradnih napovedih uveljavljene najpozneje v 48 urah.

Kot sta v skupni izjavi napovedala von der Leynova in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, sveženj vključuje sankcije proti posameznikom in podjetjem, vpletenim v priznanje neodvisnosti proruskih separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine. Pri sankcijah te vrste gre vselej za zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v unijo.

Sankcije vključujejo tudi ruske banke, ki financirajo rusko vojsko in prispevajo k destabilizaciji. Poleg tega se prepoveduje trgovina med Luganskom in Doneckom ter EU, kot v primeru Krima po njegovi priključitvi Rusiji leta 2014, je povedala predsednica komisije. Sankcije po njenih besedah tudi omejujejo zmožnost dostopa ruskih oblasti na evropske kapitalske in finančne trge.

“Kremlju bomo karseda otežili izvajanje agresivne politike,” je poudarila von der Leynova.

Sveženj po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije vključuje tudi odločitev Nemčije, da ustavi projekt Severnega toka 2. Predsednica komisije, sicer Nemka, je izpostavila, da je odločitev nemške vlade “vsekakor pravilna”.

“Severni tok 2 je treba oceniti v luči varnosti energetske dobave celotni Evropi, ker ta kriza kaže, da je Evropa še vedno preveč odvisna od ruskega plina. Diverzificirati je treba dobavitelje in množično vlagati v obnovljive vire,” je povedala predsednica.

Današnje ukrepanje unije je po besedah von der Leynove odziv na rusko agresivno obnašanje. Če bo Rusija še naprej zaostrovala krizo, ki jo je ustvarila, je unija po njenih besedah pripravljena na nadaljnje enotno in hitro ukrepanje.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content