“V nemški proizvodnji 46 odstotkov vseh podjetij pravi, da znaten del njihovih surovin prihaja s Kitajske. Med temi podjetji jih skoraj pol načrtuje, da bo v prihodnosti zmanjšalo količino uvozov s Kitajske,” je četrtkovo objavo komentirala direktorica Ifovega centra za mednarodno ekonomijo Lisandra Flach.
Želje nemških podjetij bi lahko prejele močno podporo tako v nemški kot evropski politiki, je dejala Flachova. “Zaželeno bi bilo, da bi nemška vlada na evropski ravni pritisnila za hitro ratifikacijo trgovinskega sporazuma z državami članicami Mercosurja, prav tako pa bi Nemčija morala posodobiti trgovinski sporazum z Mehiko,” meni Flachova.
Dodala je, da bi se EU morala prioritetno posvetiti tudi sporazumoma z Avstralijo in Indijo. Evropska podjetja bi tako hitro dobila dostop do različnih trgov in s tem povečala število virov za zaloge, so zapisali pri Ifu.
Flachova je poudarila, da Kitajska igra pomembno, a ne vodilno vlogo dobavitelja in prodajnega trga za Nemčijo. “Vseeno pa je Nemčija od Kitajske odvisna pri številnih specifičnih industrijskih dobrinah in surovinah,” je dodala.
Raziskovalec Andreas Baur, soavtor članka na to temo, je ob tem dejal, da če bi Nemčija na hitro prekinila trgovanje s Kitajsko, bi to vplivalo na določene ključne dobavne verige. Po njegovem mnenju je zato na evropski ravni treba več pozornosti posvetiti razpršitvi dobave ključnih dobrin in surovin.
