Dober dan, Mr. Falafel, se sliši, ko si Mariborčani in obiskovalci našega mesta zaželijo pojesti falafel, eno najbolj znanih in tudi po svetu razširjenih bližnjevzhodnih jedi. Ta skorajda sodi v skupino hitre hrane, a med bolj zdravo. Eni iz čičerike, drugi iz boba "Pri nas ljudje veliko naročajo falafel in ga potem primerjajo s falafelom, ki so ga jedli kje drugje, velikokrat prav v državah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer je ta jed izjemno priljubljena. In mnogi tudi opazijo razliko," pove Hisham Hamad, mariborski Mr. Falafel. In v čem je razlika? "Na Bližnjem vzhodu pripravljamo falafel iz čičerike, drugje, predvsem v Egiptu in Severni Afriki, pa iz boba ali pa iz mešanice boba in čičerike. Razen tega ponekod ob falafelu ponudijo tahini pasto, mi dodamo humus," pove Palestinec, ki z ženo Slovenko že sedem let živi v Mariboru. In že tretje leto Mariborčanom ponuja kanček arabske kulinarike, predvsem bližnjevzhodne. To nikakor niso samo sicer izjemno priljubljeni falafel, pa humus (pasta iz čičerike in dodatkov) in tahini (pasta iz sezamovih semen in začimb) ter baba ganoush (namaz iz jajčevcev, tahini paste, limoninega soka in začimb), ampak še veliko drugega. Morda ne zelo znanega, zato pa toliko bolj okusnega. Izjemno zdrav način prehranjevanja Hisham Hamad ima tudi razlago, zakaj so jedi z njegovega konca, torej Bližnjega vzhoda in seveda celotnega Arabskega polotoka in držav Magreba, tako popularne. "Če damo vse te kuhinje pod skupni imenovalec arabska hrana, se izkaže, da gre za izjemno zdrav način prehranjevanja. Ni nezdravih maščob, hrana ni kalorična, ni težkih omak. Lahko jemo tudi zvečer, pa ne bo občutka teže v želodcu, ne obsedimo utrujeni od hrane. Arabska hrana tudi ni ostra oziroma pikantna. V njej je veliko začimb, a prevladujejo blage, aromatične začimbe, kot so predvsem kumin (nikakor ne smemo te začimbe zamenjati s kumino, kot jo poznate v Sloveniji, razlika v vonju in okusu je precejšnja), koriander, sumak, kardamom, cimet (tudi za mesn