Hierarhija v slovenski košarkarski reprezentanci je jasna. Goran Dragić, Luka Dončić in Gašper Vidmar so na Eurobasketu tvorijo hrbtenico ekipe, Klemen Prepelič je sila v napadu, Anthony Randolph pri skoku. In medtem ko so omenjeni igralci več ali manj ves čas v središču pozornosti, precej nevidnega, umazanega dela opravljajo rezervisti, igralci s klopi. Postavljanje blokad v akcijah, zapiranje ob skoku, ruvanje pod košem, nabiranje osebnih napak, delitev izkušenj, specialne obrambne naloge, razbremenitev nosilcev igre … Zadolžitev je veliko. Ni pa tudi nepomembno, koliko igralci s klopi prispevajo v napadu. Številke kažejo: rezervisti so proti Poljski dosegli 24 (od skupno 90) točk, proti Finski 27 (od 81), proti Grčiji 24 (od 78), proti Islandiji 33 (od 102), proti Franciji 36 (od 95), proti Ukrajini 42 (od 79) in proti Latviji 22 (103). Odstotek točk rezervistov je tako od tekme proti Poljski s 21,4 zrasel do 53,1 odstotka na tekmi proti Ukrajini. O prispevku “rezervistov” v polfinalu proti Španiji pa ni treba posebej razglabljati. “Tisti, ki začnejo na klopi, niso rezervisti” “Jaz sicer košarkarjev, ki tekmo začnejo na klopi, ne imenujem rezervisti. Vsi so igralci in zelo pomemben člen ekipe. Sedeti na klopi ni sramota. Vsak ima svojo določeno vlogo, ki doprinese k uspehu ekipe,” je pri izboru izrazov pozoren pomočnik slovenskega selektorja Igorja Kokoškova Jaka Laković, ki je na začetku trenerske kariere. Za ruvanje, obrambo ali izkušnje Čeprav je v splošnem zakoreninjeno dejstvo, da vsak trener začenja s svojo najboljšo peterko košarkarjev, ni nujno vedno tako. V reprezentanci Finske je prvi zvezdnik Lauri Markkanen venomer v igro vstopal kot rezerva, podobno je slovenski selektor Igor Kokoškov ob prvem sodnikovem žvižgu pogosto na klopi puščal Anthonyja Randolpha ter na položaju krilnega centra začenjal z nižjim, hitrejšim in agresivnejšim Edom Murićem. EpaVlatko Čančar se ne ustraši nikogar.”> Epa Vlatko Čančar se ne ustraši nikogar. “Ni pravil
