V sterilnem hitenju vsakdana slutimo, da je življenje več kot to, čemur smo se prilagodili. Slutimo, da obstaja svet, ki nas vznemirja, a si ne upamo verjeti vanj. Sanjamo, da bi čutili več, okušali svojo moč in vrednost, živeli z navdihom, navdušenjem, bolj ustvarjalno in izpolnjeno, Alenka Rebula , gostja Večera v živo, 6. maja, v Unionski dvorani v Mariboru, opiše moč in nemoč ljudi . Sanjamo vero vase, a je brez naporov ne zmoremo zaživeti. "Otroci znajo videti življenje takšno, kot je, povedo veliko globokoumnega, vidijo tistega, ki se pretvarja, vidijo žalostne, ki se delajo, da so veseli, zaznavajo tudi tisto, česar jim starši ne povedo. Odrasli tega ne opazimo in kar smo z leti izgubili, si moramo povrniti." Primerjamo svoje življenje z drugimi, primerjam svoje otroke z drugimi, svoje znanje in ugled. Ko razmišljamo tako, naše telo trpi, reagira otrok, ki ni sprejet takšen, kot je. Iz tega se rodi tudi zavist. "Bolečina navadno deluje tako, da nas razvrednoti v lastnih očeh, ker zabrisuje pravičen pogled nase. Zato je naklonjeni miselni slog v težavah ena najpomembnejših življenjskih veščin." Vera vase je stanje, v katerem spoštujemo, kar smo, tudi svojo stisko, obenem pa podpiramo, odpiramo in uporabljamo vse svoje vire moči. Izgubljeno si je mogoče povrniti Alenka Rebula na seminarjih, namenjenih osebni rasti, ki jih vodi že dve desetletji, opaža, da je veselje v našem življenju odvisno še najbolj od tega, kakšni so naši odnosi: s starši, partnerji, lastnimi otroki, kolegi in z okoljem. "Veliko je poti, da ustvarjamo zaupanje in bližino, a ju ne znamo vedno najti. Naša moč pa je v ustvarjalnosti, v sposobnosti, da delujemo drugače, kot smo navajeni: svobodno in izvirno. Odnose in ustvarjalnost je treba vaditi. Če tistega, kar si želimo imeti, nimamo, smo izgubili in ne najdemo, ga je treba povrniti." Izgubljeno vero vase si je torej treba spet pridobiti. Delavnice Vere vase, ki jih vodita z Josipo Prebeg, so potovanja v neodkrite svetove, ki prebujajo najl