Slovenski in evropski prašičerejci so bili še spomladi v brezizhodnem položaju. Odkupne cene za kilogram svinjske polovice so se gibale okrog 1,1 evra, sorazmerno visoke pa so bile cene krme. Jesenski pridelek koruze se je gibal okrog 160 evrov za tono, ječmena 140, soja kot pomemben beljakovinski dodatek k osnovni krmi pa je dosegala 600 evrov. Velike izgube v sektorju sta reševali Evropska komisija in vsaka država zase, kot je vedela in znala. V marcu je bil razdeljen prvi sveženj evropske in državne pomoči za blažitev krize. Slovenija je prašičerejcem pomagala z razdelitvijo 543 tisoč evrov. Kot dodatno pomoč, čeprav gre za trajen ukrep, bi lahko šteli (prostovoljni) ukrep dobrobit živali, ki je začel veljati v lanskem letu. Ta rejcu lahko prinese 3,3 evra na žival. Velike presežke svinjskega mesa na evropskem trgu so analitiki pripisovali ruskemu embargu. Toda to drži le delno, saj se je prireja svinjskega mesa močno povečala in je presegala rusko povpraševanje. Slovenski prašičerejci, ki zagotavljajo komaj dobro tretjino mesa za domače potrebe, so bili tako izpostavljeni dodatnim pritiskom na zniževanje odkupnih cen. Predelovalna industrija se je usmerila na uvoz poceni evropskega mesa. Pred poldrugim letom so sicer nekatera podjetja domačim rejcem priznala za nekaj centov višje odkupne cene od povprečnih evropskih po zaslugi začetka kampanje lokalne trajnostne oskrbe in kratkih dobavnih verig. Nekoliko višje odkupne cene pa prašičerejcev še niso rešile pred izgubami, ki so jih ustvarjali. Kriza več kot dve leti V času krize in nizkih odkupnih cen so svoje dodali trgovci, ki so neposredno uvažali sveže meso iz tujine in ga ponujali na domačih policah. Alojz Varga , predsednik Slovenske zveze prašičerejcev, je poudaril, da so v času krize prašičerejci ustvarjali med 30 in 40 centi izgube pri kilogramu mesa. "Če so bile prej krize periodične, je zadnja trajala več kot dve leti in nas je spravila na rob preživetja. Na svoji kmetiji sem prašičerejo, ki je nosilna d