Cesta zmage: Nihče ni upošteval, da bi drevesa lahko ostala!

Cesta zmage: Nihče ni upošteval, da bi drevesa lahko ostala!

Mestna delovna skupina za drevesa, ki vključuje predstavnike samoorganiziranih četrtnih skupnosti (SČS) Magdalena, Tabor, Nova vas, Center in Ivana Cankarja in ki je skupaj z udeleženkami in udeleženci zborov SČS v letu 2016 izpeljala odmevno akcijo Tukaj je nekoč raslo drevo, izreka vso podporo SČS Tabor v njihovem boju za ohranitev drevoreda na Cesti zmage. Kljub temu da je večina lip že padla, želimo, predvsem z namenom, da se takšne žalostne zgodbe ne bi več ponovile, izpostaviti nekaj ključnih točk. Dotikajo se tako nerazumevanja pomena dreves za mestno okolje kot arogantnega odnosa služb Mestne občine Maribor (MOM) in Mestne četrti Tabor (MČ) do prebivalk in prebivalcev. Maribor je mesto, kjer se več dreves podre kot posadi, za mlada, novo posajena drevesa pa se ne poskrbi primerno in jih večina kmalu odmre (Streliška cesta, Ulica Pariške komune ...). Tako v MOM manjka več kot tisoč dreves, ki so tu nekoč že rasla in "služila" mestu. Kot je znano, drevesa blažijo posledice ekstremnih vremenskih razmer (nalivi, močni vetrovi, plazovi, erozija ...), zadržujejo padavinsko vodo, zmanjšujejo toplotni učinek mest, z oddajanjem vode hladijo in vlažijo zrak, predstavljajo dom številnim pticam in drugim živalim ter tako skrbijo za ohranjanje biotske pestrosti, iz zraka odstranjujejo trde delce onesnažil in zmanjšujejo obremenitve s hrupom. Hkrati imajo tudi izrazito socialno funkcijo, saj dajejo senco v vročih poletnih dneh in so v estetski užitek. Odrasla bukev proizvede toliko kisika, da ta zadostuje za dihanje desetih ljudi. In zdaj še k nekaterim dejstvom, povezanim z zadnjimi dogajanji na Cesti zmage. Ne bomo se ukvarjali s tistimi, ki jih motijo drevesne korenine, saj so bile vse trditve o sposobnostih drevesnih korenin za vrtanje v cevi in asfalt že argumentirano ovržene v arboristični oceni dreves na ulici. Prav tako se ne bomo ukvarjali s tistimi, ki jih moti odpadlo listje, niti s tistimi, ki bi drevesa radi podrli, ker jih motita ptičje petje pa cvetni prah,

Mestna delovna skupina za drevesa, ki vključuje predstavnike samoorganiziranih četrtnih skupnosti (SČS) Magdalena, Tabor, Nova vas, Center in Ivana Cankarja in ki je skupaj z udeleženkami in udeleženci zborov SČS v letu 2016 izpeljala odmevno akcijo Tukaj je nekoč raslo drevo, izreka vso podporo SČS Tabor v njihovem boju za ohranitev drevoreda na Cesti zmage. Kljub temu da je večina lip že padla, želimo, predvsem z namenom, da se takšne žalostne zgodbe ne bi več ponovile, izpostaviti nekaj ključnih točk. Dotikajo se tako nerazumevanja pomena dreves za mestno okolje kot arogantnega odnosa služb Mestne občine Maribor (MOM) in Mestne četrti Tabor (MČ) do prebivalk in prebivalcev. Maribor je mesto, kjer se več dreves podre kot posadi, za mlada, novo posajena drevesa pa se ne poskrbi primerno in jih večina kmalu odmre (Streliška cesta, Ulica Pariške komune …). Tako v MOM manjka več kot tisoč dreves, ki so tu nekoč že rasla in “služila” mestu. Kot je znano, drevesa blažijo posledice ekstremnih vremenskih razmer (nalivi, močni vetrovi, plazovi, erozija …), zadržujejo padavinsko vodo, zmanjšujejo toplotni učinek mest, z oddajanjem vode hladijo in vlažijo zrak, predstavljajo dom številnim pticam in drugim živalim ter tako skrbijo za ohranjanje biotske pestrosti, iz zraka odstranjujejo trde delce onesnažil in zmanjšujejo obremenitve s hrupom. Hkrati imajo tudi izrazito socialno funkcijo, saj dajejo senco v vročih poletnih dneh in so v estetski užitek. Odrasla bukev proizvede toliko kisika, da ta zadostuje za dihanje desetih ljudi. In zdaj še k nekaterim dejstvom, povezanim z zadnjimi dogajanji na Cesti zmage. Ne bomo se ukvarjali s tistimi, ki jih motijo drevesne korenine, saj so bile vse trditve o sposobnostih drevesnih korenin za vrtanje v cevi in asfalt že argumentirano ovržene v arboristični oceni dreves na ulici. Prav tako se ne bomo ukvarjali s tistimi, ki jih moti odpadlo listje, niti s tistimi, ki bi drevesa radi podrli, ker jih motita ptičje petje pa cvetni prah,

Scroll to top
Skip to content