Civilna iniciativa proti krčenju Rogoškega gozda zaradi Magne

Civilna iniciativa proti krčenju Rogoškega gozda zaradi Magne

Slivnica je pred dnevi nastala civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd, ki je zgrožena nad informacijami, da naj bi zaradi vzpostavitve obrata družbe Magna Steyr posekali 66 hektarjev Rogoškega gozda. Opozarjajo, da gre za pomembno in pestro življenjsko okolje, ki je vetrna pregrada za celotno Dravsko polje. Gozd, ki je delno v zasebni in delno v državni lasti, naj bi po neuradnih informacijah nameravali posekati s ciljem zagotovitve nadomestnih kmetijskih zemljišč za tista, ki jih bodo morali lokalni kmetje opustiti zaradi načrtovane gradnje Magnine lakirnice v proizvodni coni Hoče - Slivnica. "Zakaj mora ena vas plačati vse" Lokalne prebivalce po besedah Simona Žlahtiča iz civilne iniciative skrbi, da bo zaradi tega prišlo do tveganih posegov v prostor in naravo. "Imamo že obstoječo industrijsko cono, asfaltno tovarno, tire, letališče in podobno. Edini tampon, ki še blaži to negativno stanje, je ta gozd, ki ga zdaj želijo spremeniti v nadomestna kmetijska zemljišča, čeprav za to ni potrebe," je dejal na današnjem sestanku s še nekaterimi drugimi okoljskimi civilnimi iniciativami v Rogozi. "Glede na to, da vsi govorijo, da gre za projekt izjemnega regionalnega, celo nacionalnega pomena, se sprašujemo, zakaj mora ena vas plačati vse," je dodal in izpostavil, da je v Sloveniji ogromno degradiranih zemljišč ali območij v zaraščanju, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti v ta namen. Civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd po besedah Žlahtiča združuje okoli 30 najožjih sodelavcev, ki so med akcijo minuli konec tedna v štirih urah zbrali okoli 350 podpisov podpore lokalnih prebivalcev. Občina Hoče - Slivnica je v nedavno sprejetem občinskem prostorskem načrtu ta gozd že spremenila v kmetijska zemljišča, zato si bodo v civilni iniciativi prizadevali, da se jih spremeni nazaj v gozdna. "V naravi gozd k sreči še obstaja, na papirju ga že ni več," je pojasnil Žlahtič. Po njegovih besedah je gozd ključnega pomena, ker služi kot naravna pregrada zoper veter in tako pomembno p

Slivnica je pred dnevi nastala civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd, ki je zgrožena nad informacijami, da naj bi zaradi vzpostavitve obrata družbe Magna Steyr posekali 66 hektarjev Rogoškega gozda. Opozarjajo, da gre za pomembno in pestro življenjsko okolje, ki je vetrna pregrada za celotno Dravsko polje. Gozd, ki je delno v zasebni in delno v državni lasti, naj bi po neuradnih informacijah nameravali posekati s ciljem zagotovitve nadomestnih kmetijskih zemljišč za tista, ki jih bodo morali lokalni kmetje opustiti zaradi načrtovane gradnje Magnine lakirnice v proizvodni coni Hoče – Slivnica. “Zakaj mora ena vas plačati vse” Lokalne prebivalce po besedah Simona Žlahtiča iz civilne iniciative skrbi, da bo zaradi tega prišlo do tveganih posegov v prostor in naravo. “Imamo že obstoječo industrijsko cono, asfaltno tovarno, tire, letališče in podobno. Edini tampon, ki še blaži to negativno stanje, je ta gozd, ki ga zdaj želijo spremeniti v nadomestna kmetijska zemljišča, čeprav za to ni potrebe,” je dejal na današnjem sestanku s še nekaterimi drugimi okoljskimi civilnimi iniciativami v Rogozi. “Glede na to, da vsi govorijo, da gre za projekt izjemnega regionalnega, celo nacionalnega pomena, se sprašujemo, zakaj mora ena vas plačati vse,” je dodal in izpostavil, da je v Sloveniji ogromno degradiranih zemljišč ali območij v zaraščanju, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti v ta namen. Civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd po besedah Žlahtiča združuje okoli 30 najožjih sodelavcev, ki so med akcijo minuli konec tedna v štirih urah zbrali okoli 350 podpisov podpore lokalnih prebivalcev. Občina Hoče – Slivnica je v nedavno sprejetem občinskem prostorskem načrtu ta gozd že spremenila v kmetijska zemljišča, zato si bodo v civilni iniciativi prizadevali, da se jih spremeni nazaj v gozdna. “V naravi gozd k sreči še obstaja, na papirju ga že ni več,” je pojasnil Žlahtič. Po njegovih besedah je gozd ključnega pomena, ker služi kot naravna pregrada zoper veter in tako pomembno p

Scroll to top
Skip to content