Eurofound ugotavlja, da se narava dela spreminja, z njo pa tudi dejavniki, ki vplivajo na zdravje in dobrobit na delovnem mestu. Fundacija zato pri oceni varnosti in zdravja na delovnem mestu izpostavlja pomen psihosocialnih učinkov in motiviranosti ter poudarja, da mora Evropa za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti in uspešno soočanje s prihodnjimi demografskimi izzivi ohraniti in spodbujati vrhunska delovna okolja, so izsledke povzeli v Evropski komisiji.

Poročilo izpostavlja, da največ tveganj predstavljajo delovna mesta za manj kvalificirane delavce, saj so neugodna s fizičnega vidika, vidika delovne intenzivnosti in nadur. Poleg tega imajo delavci na teh delovnih mestih slabši dostop do virov – do nadzora in sodelavcev – ter manj možnosti za pošteno obravnavo. Slabši so tudi varnost njihovega delovnega mesta in karierni obeti.

Tisti, ki so zaposleni za določen čas, pa med drugim poročajo še, da so zahteve delodajalcev večje, da so bolj utrujeni in da je njihovo zdravstveno stanje slabše.

Glede na poročilo se za zaposlene povečujeta tudi nabor nalog in hitrost, s katero jih morajo opraviti. Ob tem naraščajo čustveno zahtevne naloge, kot sta komunikacija z jeznimi strankami in izpostavljenost težkim situacijam v službi. Prav to bi se lahko v prihodnosti izkazalo kot zelo problematično, saj bodo morali ljudje zaradi demografskih sprememb delati dlje.

Zaradi čustvenih naporov, stresa in delovne intenzivnosti je zdravstvo že zdaj bolj obremenjeno, v prihodnje pa bo še bolj. Prav ženske, ki v večji meri delajo v zdravstveni dejavnosti, so tako bolj izpostavljene psihosocialnim tveganjem, povezanim z emocionalno zahtevnimi deli.

Poročilo izpostavlja še pomen motivacije za zdravje in varnost na delovnem mestu. V tej luči poziva k nadzoru nad delom, dostopu do socialnih virov, nagrajevanju delovnih izkušenj in tako naprej. Vse to naj bi imelo pozitiven učinek.